Koleraba: včasih hrana za revne, danes velja za superživilo
Kolerabo uvrščamo med zelenjavo, spada v družino križnic ter je v ožjem sorodstvu z zeljem, brokolijem in cvetačo. Prvič naj bi se pojavila v severni Evropi na prehodu med 15. in 16. stoletjem, v botaniki je bila opisana leta 1554, do konca 16. stoletja pa so jo že poznali tudi v Nemčiji, Angliji, Italiji, Španiji, Tripoliju in vzhodnem Sredozemlju.
Včasih so jo imeli kot hrano za revne, danes pa vemo, da se ponaša s številnimi blagodejnimi vplivi na zdravje, zato jo je priporočljivo redno uživati.
Prepoznamo jo po okrogli čebulici, ki je lahko vijolične, bledo zelene ali bele barve, v notranjosti pa je kremasto-bela. Iz čebulice izrašča več listnatih stebel. Koleraba ima zaradi vsebnosti eteričnih olj značilen vonj in okus. Njen okus nekateri opisujejo kot mešanico brokolija in zelja, pri čemer je nekoliko slajša. Kuhana koleraba je slajša od surove.
Svežo in okusno kolerabo na videz prepoznamo po svežih in zelenih listih ter čvrsti čebulici. V hladilnik jo lahko shranimo za največ pet dni, pri čemer je dobro, da jo postavimo v plastično vrečko ali zaprto posodo. Pred uporabo jo olupimo. Uživamo lahko tako njena stebla kot čebulico. Kolerabo lahko jemo surovo, kuhano, praženo, sušeno ali pečeno na žaru.
Z dodatkom olivnega olja, soli in črnega popra jo lahko jemo tudi samostojno
Kolerabo lahko kot prigrizek ali predjed jemo samostojno, če jo narežemo na kose, nato pa dodamo malo olivnega olja, soli in črnega popra. Običajno jo sicer uporabimo za pripravo juh, ocvrtih jedi ali pa jo naribamo in dodamo v solato.
PREIZKUSITE RECEPT -> Kolerabna juha z rokforjem
Koleraba se ponaša z nizko vsebnostjo kalorij, saj jih ena skodelica te zelenjave vsebuje le 36. Delež ogljikovih hidratov je približno tolikšen kot v krompirju. Je dober vir prehranskih vlaknin. Slednje predstavljajo pomembno podporo pri ohranjanju zdravega črevesja, s tem pa pomagajo ščititi pred debelostjo in boleznimi srca.
V njej je veliko antioksidantov, med njimi tudi karotenoidi, ki spodbujajo optimalno delovanje imunskega sistema ter delujejo preventivno proti razvoju nekaterih vrst tumorjev. Koleraba je bogata tudi s kalijem, magnezijem, manganom in folatom, njeni listi pa so polni železa.
PREBERITE ŠE -> To je zelenjava, ki po zdravju in okusu prekaša krompir
Ščiti imunski sistem in zmanjšuje tveganje za kronične bolezni
V njej najdemo tudi vitamina B6 in C. Z vitaminom C je še posebej bogata surova koleraba, saj naj bi ga ena skodelica te zelenjave vsebovala približno 100 mg. Vitamin C ima pomembno funkcijo pri celjenju ran, sintezi kolagena, absorpciji železa in pomaga ohranjati zdrav imunski sistem. S toplotno obdelavo kolerabe se določen delež vitamina C izniči.
Ker ima koleraba le malo kalorij, jo je smiselno redno uživati, če želite izgubiti kakšen odvečen kilogram. Določene snovi v kolerabi pomagajo ščititi imunski sistem in zmanjšujejo tveganje za razvoj nekaterih kroničnih bolezni. Koleraba nam je lahko v pomoč tudi pri zaprtju, zaradi vsebnosti kalija pa je učinkovita pri znižanju previsokega krvnega tlaka.
Dlje časa trajajoča študija, v katero je bilo vključenih 1226 žensk, starih 70 let in več, je pokazala, da je uživanje prehrane, bogate s križnicami, med katere spada tudi koleraba, povezano z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca.
