Kdaj nastane slabokrvnost?

Slabokrvnost ali anemija je stanje, ko sta zmanjšani količina eritrocitov (E) in koncentracija hemoglobina (Hb) v krvnem obtoku. To vodi v zmanjšano sposobnosti prenosa kisika in zmanjšano telesno zmogljivost, saj hemoglobin v eritrocitu veže kisik v pljučih in ga prenaša do tkiv, kjer ga celice uporabijo za presnovo. Za moške velja kot spodnja normalna vrednost Hg v krvi 130 g/l, za ženske 120 g/l. Glede na vrednosti Hg opredelimo anemijo kot blago (Hb > 100 g/l), srednje hudo (Hb 100–0 g/l) in hudo (Hb < 70 g/l). Anemije razdelimo glede na čas in način nastanka ter velikost eritrocitov. Po času jih delimo v akutne (nenadne) in kronične, po načinu nastanka zaradi izgube, denimo po krvavitvah iz prebavil ali rodil, zaradi prekomernega razpada krvničk (hemolitične anemije) in zaradi motenega ali nezadostnega nastajanja v kostnem mozgu. Glede na velikost krvničk so anemije mikrocitne (majhni E), makrocitne (veliki E) in normocitne (E primerne velikosti), z velikostjo je seveda povezana tudi funkcija teh celic.

Kako se anemija izraža?

Najpogostejša znaka sta bledica kože in sluznic ter zmanjšana telesna zmogljivost. Simptomi se lahko razvijejo hitro, v nekaj urah, kadar bolnik zakrvavi (denimo razjeda želodca), včasih pa v nekaj mesecih, ob počasni izgubi. Pri hudi anemiji, ko je vrednost Hg < 70 g/l, se pojavijo splošni simptomi, ki so posledica motenj v delovanju srca in ožilja, centralnega živčevja, mišičja, spremembe v delovanju prebavil ali spolnih organov. Splošni simptomi so oteženo dihanje, bolečine v prsnem košu in občutek razbijanja srca, bolečine v mečih, ki se pojavijo pri hoji, lahko se izrazijo tudi glavobol, vrtoglavica, šumenje v ušesih, zaspanost in motnje koncentracije. Pri hudi anemiji so mogoče motnje menstrualnega ciklusa, zunajciklične krvavitve ter izguba libida ali potence.



Kaj nam pove krvna slika o količini hemoglobina v krvi?

Klinični pregled in pregled krvi sta med osnovnimi postopki obravnave vseh bolnikov, ki obiščejo izbranega zdravnika zaradi različnih težav. V rezultatih krvne slike ugotovimo vrednost Hg, število eritrocitov in njihove morfološke lastnosti (denimo velikost) pa tudi število levkocitov in trombocitov, v biokemični analizi krvi pa lahko ugotovimo vrednosti železa in prenašalnih beljakovin za ta mineral.

Zakaj je železo pomembno?

Ker je ta mineral ključni del hemoglobina, ki prenaša kisik. Pri zdravi osebi ga je v organizmu od 3 do 4 g, dnevne potrebe odraslih so okoli 10 mg, v odraščanju in nosečnosti pa bistveno več, vsaj dvado trikrat. Pomanjkanje železa je sicer najpogostejši vzrok slabokrvnosti, ki se često pojavi v odraščanju in pri ženskah v rodnem obdobju, zaradi krvavitev. Izraz sideropenična anemija pomeni slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Pri njegovem pomanjkanju je tvorba Hg zmanjšana, iz kostnega mozga se izplavljajo manj učinkoviti in nedozoreli eritrociti. Tudi folna kislina in vitamin B12 sta nujna pri tvorbi in dozorevanju krvničk v kostnem mozgu. Med vzroke pomanjkanja železa spadajo tudi kronične bolezni in vnetja (npr. revmatske), maligne bolezni, kronična ledvična odpoved, jetrne bolezni, nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem. Tudi v nosečnosti se pojavi anemija, vzrokov je več, a mednje sodi tudi pomanjkanje železa, ki je povezano s povečanimi potrebami.



Katera živila lahko občutno zmanjšajo težave s pomanjkanjem železa?

Številna živila imajo veliko vsebnost tega minerala: največ mehkužci (školjke, polži, ostrige, škampi), drobovina, kot so jetra (svinjska, goveja, ovčja, piščančja), in kakav ter temna čokolada, od drugih živil pa rdeče meso, listnata zelenjava (denimo špinača, rukola, blitva, motovilec), žitarice, fižol, leča, soja, bučna semena, sezam, suho sadje (slive, rozine) in različni oreški (mandlji, lešniki, indijski).

Kako zdravite bolnike z anemijo?

Zdravljenje je različno, odvisno od vzroka, ki je anemijo povzročil. Nekateri so zelo jasni, denimo podaljšane menstrualne krvavitve ali krvavitve iz prebavil, včasih pa moramo pomisliti tudi na redkejše, denimo zaradi poklicne izpostavljenosti ali podedovanih bolezni. Pogosto zdravimo bolnika le simptomatsko, s transfuzijami koncentriranih eritrocitov, pripravki železa, folne kisline in vitamina B12.