Trobentice: užitne cvetlice, ki lajšajo migrene in prehlad

Trobentica velja poleg zvončkov za prvo znanilko pomladi. O tem pričata tudi njeni imeni v latinščini (Primula vulgaris) in angleščini (primrose), saj »primus« pomeni prvi, »prima rosa« pa je latinsko za prva cvetlica.

Naši predniki so prav zaradi tega verjeli, da ima trobentica čarobno moč in da je kot ena prvih pomladanskih rastlin sposobna vezati sončno energijo ter pregnati demone. 

V ljudskem zdravilstvu je že od nekdaj cenjena za zdravljenje ran, glavobolov, lajšanje prehladov in nego kože, izročilo pa pravi, da trobentica v žepu osebe lahko privabi ljubezen ali odžene norost. 

Pazite, da je ne zamenjate z neužitnimi jegliči 

Trobentice strokovno imenujemo navadni jeglič in spadajo v botanično družino jegličevk (Primulaceae). V Sloveniji raste deset predstavnikov te družine. Najbolj razširjena je prav trobentica, ki je užitna od rumenih cvetov do korenin, zeliščarji pa bolj kot njo cenijo visoki jeglič (Primula elatior) in pomladanski jeglič (Primula veris), ker naj bi bila bolj zdravilna, vendar izkušnje kažejo, da so zdravilne lastnosti vseh treh primerljive, pravi poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj. 

Trobentico boste vsekakor lažje nabrali, saj raste praktično na vsakem travniku, medtem ko sta visoki in pomladanski jeglič že bolj redka in na določenih rastiščih v Sloveniji celo ogrožena, v nekaterih evropskih državah pa zavarovana in ju je prepovedano nabirati. Med seboj jih boste ločili predvsem po velikosti, saj je trobentica nizke rasti, visoki in pomladanski jeglič pa imata daljša stebla, na koncu katerih so rumeni cvetovi. 

Trobentica je v sorodu še z jegličem, ki sliši na ime avrikelj (Primula auricula), vendar pa tega ne nabirajte, saj ni užiten, in je tudi ranljiva vrsta. V vrtnarijah boste spomladi opazili okrasne trobentice oziroma primule vabljivih barv, vendar tudi te niso primerne za uživanje. Če bi radi uživali v pisanosti trobentic, a jih vseeno uporabljali v kulinariki, si na vrtu raje posadite navadne jegliče v naravnih belih, rožnatih in vijoličnih odtenkih. 

Visoki jeglič (levo) in pomladanski jeglič (desno) zlahka ločimo od trobentic, saj imata daljša stebla. Ker nista bistveno bolj zdravilna kot navadni jegliči, a vse bolj redka, so razširjene trobentice dobra alternativa. Foto: Shutterstock

Zdravilni učinki trobentice 

Trobentica oziroma navadni jeglič vsebuje vitamin C, minerale in zdravilne snovi, kot so saponini, glikozidi, eterična olja in flavonoidi. Kombinacijah vseh teh spodbuja delovanje limfe in ledvic, zato so trobentice odlične za razstrupljanje (čistijo kri in sečila) in v boju proti spomladanski utrujenosti. 

Čeprav o trobentici ni bilo narejenih veliko raziskav, strokovnjaki predvidevajo, da njeni saponini (največ jih je v koreninah in pa v zelenih cvetnih čašicah ter listih) pomagajo pri nahodu, bronhitisu, neustavljivem in oslovskem kašlju ter astmi, saj imajo moč, da utekočinijo sluz in pomirijo draženje. To potrebuje tudi ljudska praksa, ki čaj iz korenin jegliča že od nekdaj priporoča za zdravljenje prehladov, v lekarni pa lahko kupimo tudi tinkturo ali sirup iz te rastline.  

Korenine trobentice vsebujejo tudi salicilate, ki zbijajo vročino in preprečujejo strjevanje krvi, zato so navadni jeglič nekoč uporabljali za zniževanje povišane temperature in jo priporočali srčnim bolnikom (v obliki vina, v katerem so namočili jegličeve rumene cvetove). 

Ljudska medicina trobentice svetuje za zdravljenje protina in revme, kar je prakticiral tudi nemški zdravilec Sebastian Kneipp, ki je za ti tegobi priporočal dnevno pitje dveh skodelic jegličevega čaja. 

Te cvetlice naj bi blagodejno delovale tudi na živce in pomirjale, zato se še danes predpisujejo za lajšanje nespečnosti, umiranje krčev in blaženje migren.

Če imate pogosto glavobole, poskusite stari ljudski recept, ki svetuje, da deset dni pijemo čaj iz trobentice. Naredimo ga tako, da prelijemo dve žlici posušenih ali štiri žlice svežih cvetov trobentice z vrelo vodo, mešanico pustimo stati deset minut, in nastali rumeni čaj še topel popijemo, nato pa se za pol ure uležemo v temen prostor. 

Nekateri pa trobentico še danes uporabljajo za zdravljenje kožnih težav, kot so to počeli naši predniki. Če ste se urezali ali udarili, lahko na rano ali oteklino položite kar sveži list trobentice, saj blaži bolečine in pospešuje celjenje. Če cvetove namočimo v destilirano vodo, pa to lahko uporabimo za obkladke proti pigmentnim madežem, mozoljem, gubam in za nego občutljive kože okoli oči. 

PREBERITE ŠE -> Vse te cvetlice so užitne in jih lahko jeste sveže, popestrile bodo okus jedi

Če imate te težave, previdno s trobentico 

Slovenska zdravilska zakonodaja jegliče razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, vendar pa morajo biti nekatere osebe previden pri uživanju trobentice. Ker vsebujejo salicilate, je ne smejo jesti ljudje, ki imajo motnje v strjevanju krvi ali jemljejo zdravila proti krvnim strdkom, prav tako je bolje, da se trobentic izogibajo tisti, ki imajo težave z gastritisom in želodčnimi razjedami. 

Tudi nosečnicam se priporoča, da se pred uživanjem trobentic raje posvetujejo z zdravnikom, drugače pa velja, da s temi cvetlicami ne smemo pretiravati, saj lahko previsoki dnevni odmerki povzročijo slabost in drisko. 

Trobentice lahko povzročijo tudi alergijo, in sicer kontaktni dermatitis, ki se kaže kot srbenje kože ali rdeči izpuščaj. Takšna reakcija je sicer redka in se pojavi med nabiranjem cvetlic, zato se priporoča, da kožo v tem primeru zaščitite z rokavicami ali pa se jim izogibate.  

Navadni jegliči oziroma trobentice niso samo rumene, ampak tudi belih, rožnatih in vijoličnih cvetov. Tudi te so užitne. Foto: Shutterstock

Uporabni nasveti 

Spomladi izkoristite sveže trobentice in si s cvetovi in listi popestrite tako sladke kot slane jedi. Sveži cvetovi so prijetnega medenega vonja in sladkega okusa, zato čudovito okrasijo sladice, a so okusni tudi v solatah in sendvičih, saj se dobro ujamejo s kislino limone.

V solate, juhe in enolončnice lahko dodate tudi sveže nabrane mlade liste, ki po vonju nekoliko spominjajo na janež, starejših pa raje ne, ker so že bolj grenkega okusa. 

Ko nabirate cvetove trobentic, se ne bojte zelenih čašic, iz katerih rastejo, tudi te so užitne, vsebujejo še več zdravilnih snovi kot rumeni cvetovi, zato jih ne zavrzite, ampak pojejte v celoti. Če imate svežih cvetov veliko, jih lahko posušite za čaj. To storite v dehidratorju ali v pečici (na 40 °C) in na ta način ohranite največ učinkovin ter lepo rumeno barvo. 

Iz svežih cvetov pa lahko naredite tudi sirup, ki pomaga pri prehladu in glavobolu. Postopek je preprost, v kozarec izmenično natrosite plast sladkorja in plast cvetov (skupaj z zelenimi čašami), dokler ga ne napolnite do vrha.

Nato ga tesno zaprite in ga postavite na toplo, a senčno mesto, saj sončna svetloba uniči zdravilne snovi. Po nekaj tednih, ko se utekočini, je pripravljen za uživanje. Precedite ga skozi gazo in shranite v temni steklenički v temnem in hladnem prostoru. 

Omenili smo, da so tudi korenine trobentice zdravilne, vendar teh ne nabiramo spomladi, ampak jeseni, ko je rastlina vanje shranila že veliko hranilnih snovi. Takrat lahko trobentico previdno izkopljemo in ji porežemo stranske korenine, glavno pa pustimo in jo posadimo nazaj v zemljo, saj bo tako rasla še naprej. 

Sveže korenine imajo prijetno aromo po janežu in rahlo trpek, grenek okus, posušene pa so brez vonja. V obeh oblikah jih lahko skuhamo v čaj, ki pomaga pri prehladu in pomirja glavobole živčnega izvora.