Ta plevel je bil nekoč izredno cenjena zelenjava, saj vsebuje največ omega-3

Navadni tolščak ali portulak je marsikomu znan kot plevel, a ni bilo vedno tako. Že v antiki je med starimi Grki in Rimljani veljal za zdravilno rastlino, uživali so ga kot zelenjavo, a ker se tako rad sam zaseje in razrašča, so ga sodobni vrtičkarji v želji po urejenih gredicah in angleški travici začeli preganjati s svojih posesti. Kakšna škoda! Pozabilo se je namreč tradicionalno znanje, da je tolščak ne samo užiten, ampak tudi izredno okusen in zdravilen.
Odkar je bilo o njem narejenih več znanstvenih raziskav, ki so potrdile učinke, ki so mu jih pripisovali že naši predniki, nezahtevni tolščak znova pridobiva na svoji veljavi. Zdaj ga ljudje iščejo v vrtnih centrih in sadijo na svoji zemlji, saj se ga splača imeti pri roki svežega.

Zakaj je tolščak tako zdrav?
Tolščak je mesnata rastlina, ki vsebuje ogromno vode, a malo kalorij in hranil, vendar so tista, ki jih premore, izredno dragocena. Pravzaprav po vsebnosti omega-3 maščobnih kislin prekaša vse druge zelene rastline, ima pa tudi eno največjih vsebnosti vitamina A, kalija pa celo toliko kot banane ali avokado. Poleg tega vsebuje še vitamine C in B-kompleksa (riboflavin in niancin), magnezij, kalcij, železo, betakarotene (sedemkrat več kot korenje) in zdrave sluzi.
Omega-3 so izredno pomembne za človeško zdravje, saj uravnavajo vnetni odziv našega organizma in pomagajo ščititi telo pred razvojem kroničnih in avtoimunskih bolezni, kot so diabetes, rak, multipla skleroza, lupus in artritis. Varujejo tudi naše srce, uravnavajo holesterol in krvni tlak, izboljšujejo elastičnost žil in zavirajo nastajanje krvnih strdkov.
Raziskave so pokazale, da omega-3 krepijo tudi vid, izboljšujejo spanec, zmanjšajo tveganje za nastanek depresije, upočasnjujejo demenco in Alzheimerjevo bolezen, lajšajo menstrualne bolečine in težave motnje pozornosti (ADHD), vplivajo na razvoj ploda pri nosečnicah in celo upočasnjujejo staranje kože.
Uživanje omega-3 je torej nujno za zdravje, zato je smiselno v prehrano vključiti rastlino, ki vsebuje največ teh dragocenih snovi. A pozor, pretiravanje s tolščakom ni dobro, saj so v njem prisotni tudi oksalna kislina in oksalati, ki nase vežejo kalcij, kar lahko vodi v nastanek ledvičnih kamnov ali še huje, pomanjkanje tega minerala v telesu, zaradi česar začne organizem črpati kalcij iz kosti, ki posledično postajajo bolj krhke.
Uživanje tolščaka se tako priporoča v zmernih količinah, v poletnem obdobju, zlasti pred cvetenjem, ko je v rastlini prisotnost oksalatov nižja. Nekateri naredijo tudi zdravilno kuro z njim, nato pa nujen premor, da se telo ščisti oksalne kisline.
PREBERITE ŠE -> Gregor Podržaj: Prepričan sem, da je ta riba iz Jadranskega morja najbolj zdrava
Čeprav vsebuje veliko omega-3, tolščak tudi ne sme biti nadomestek za druga živila, bogata s temi maščobami. Najboljši vir omega-3 so namreč še vedno ribe in lanena semena. Če ste vegetarijanci ali vegani, morate imeti v mislih, da zgolj s porcijo tolščaka težko zadostimo dnevnim potrebam po omega-3, saj sto gramov te rastline vsebuje 400 miligramov teh maščobnih kislin, medtem ko se za ženske na dan priporoča, da zaužijejo 1,1 g, moški pa 1,6 g omega-3.
Če pogledamo zgodovinsko uporabo tolščaka v zdravilne namene, ugotovimo, da so to rastlino nekoč uporabljali zelo vsestransko. S tolščakom so zdravili prebavila, jetra in izločala, umirjali glavobol, uravnavali pritisk in diabetes, krepili reproduktivne organe, lajšali pljučne bolezni in kašelj, tradicionalna kitajska medicina pa je tolščak priporočala tudi za razstrupljanje in pri vnetju mehurja.
Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj v svoji knjigi Zdravilni pleveli piše, da so znanstveni poskusi in vitro in in vivo na tolščaku potrdili njegovo protivnetno, nevroprotektivno, hepatoprotektivno, antibiotično in protirakavo delovanje. Med drugim je nekaj kliničnih raziskav celo pokazalo, da učinkovine tolščaka delujejo preventivno na razvoj pljučnega raka pri bolnikih s pljučnim adenokarcinomom.
»Farmakološko je dokazano delovanje tolščaka kot analgetika in lovilca prostih radikalov, njegovi izvlečki delujejo protivnetno,« pravi dr. Reboljeva in dodaja, da so snovi iz tolščaka sposobne relaksacije skeletnih mišic in pospešujejo celjenje ran. »Koktajl snovi v tolščaku pa deluje imunomodulatorno in preko stimulacije določenih celic imunskega odziva potencialno tudi antitumorsko.«

Kako ga prepoznamo, kdaj ga nabiramo in kako ga uživamo?
Tolščakov poznamo več vrst. Za uživanje sta najbolj primerna navadni tolščak (Portulaca oleracea) in vrtni tolščak (Portulaca oleracea subsp. sativa). Oba imata okrogla mesnata stebla svetlozelene ali rdečkaste barve, debele, sočne in mesnate liste ter majhne rumene cvetove zvezdaste oblike, ki se odprejo samo v sončnih dopoldnevih.
Navadni tolščak raste nizko in plazeče, medtem ko je vrtni tolščak malenkost višje rasti, vendar prav tako razvejan. Oba nista občutljiva na sušo in se hitro razraščata ter naredita ogromno drobnih semen, ki služijo temu, da se rastlina tudi po tem, ko pozimi odmre, spomladi znova sama zaseje.
Za uživanje od junija do oktobra nabiramo liste in stebla rastline. Najbolj slastni so mladi končni poganjki, ki so blagega, kislo-slanega in aromatičnega okusa, ko rastlina zacveti, pa postanejo listi nekoliko grenki. Tolščak lahko uživamo svež v solatah in na sendvičih, če ga kuhamo (recimo v juhah in omakah), pa se je najboljše držati ali hitre ali dolge toplotne obdelave, ne pa nekaj vmes, saj takrat postane sluzast.

Tolščak je sicer najboljši sezonski, nekateri pa ga tudi vlagajo v kis ali ga zamrzujejo. Ker je danes razširjen po vsem svetu, je zvezda marsikatere eksotične jedi (predvsem na Bližnjem vzhodu in v Indiji), vrhunski kuharji pa ga vključujejo tudi na menije priznanih restavracij.
Če tolščaka ne želite jesti, pa ga imate na domačem vrtu, ga je vseeno smiselno pustiti rasti, saj dobro ščiti zemljo pred izsušitvijo in drugimi bolj invazivnimi pleveli. Spodbuja tudi rast nekaterih vrtnin, kot so kolerabica, redkvica in solata.
Če bi tolščak radi posadili, poskušajte dobiti potaknjence od koga, ki ga ima. V vrtnih centrih boste namreč pogosteje našli njegovo okrasno različico velecvetni portulak (Portulaca grandiflora). Ta ni tako primeren za hrano, saj je užiten samo pogojno, je pa izredno privlačen na gredici, saj se barve njegovih cvetov prilagajajo svetlobi in zasaditve okrasijo v odtenkih od bele do rumene in rožnate.

Pozor, ne zamenjajte tolščaka s temi strupenimi rastlinami
Ker tolščak raste tudi širše v naravi, moramo biti pazljivi pri nabiranju v divjini. Ljudje ga namreč lahko zamenjajo za nekatere strupene rastline. Ena takšnih je polegli mleček (Euphorbia humifusa), ki jo od tolščaka ločimo po tem, da njeni listi niso mesnati, ko jih prelomimo, se iz njih pocedi strupeni beli mleček.

Tolščaku so na videz podobni tudi njivski mokrič (Montia minor), navadni mokrič (Montia fontana), vrtni mokrič (Montia perfoliata), ki mu pravijo tudi zimski portulak in navadni skutnik (Peplis portula). Vse naštete rastline so užitne.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.