TEMNA PLAT

To so negativni učinki avokada na zdravje, o katerih nihče ne govori

Tudi vas po uživanju avokada kdaj boli trebuh, vam ponagaja prebava ali celo dobite glavobol? Najbolj opevani »zdravi« sadež na svetu za nekatere le ni tako zdrav.
Fotografija: Eden najbolj priljubljenih sadežev na svetu ima kar precej temnih plati. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Eden najbolj priljubljenih sadežev na svetu ima kar precej temnih plati. Foto: Shutterstock

Avokado že več kot tri desetletja velja za enega najbolj priljubljenih »zdravih« sadežev in morda eno prvih, ki so mu nadeli ime superživilo. Njegov sloves je delno upravičen, saj po svoji sestavi res prekaša marsikatero drugo sadje in zelenjavo. Vsebuje malo ogljikovih hidratov, bogato pa je z zdravimi nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki jih naše telo potrebuje za delovanje. K temu prištejte še zavidljivo paleto vitaminov in mineralov (predvsem vitamini B-kompleksa, pa tudi C, E in K ter kalij, kalcij in magnezij), antioksidantov, fitosterolov ter vlaknin in jasno postane, zakaj je avokado tako zdrava prehranska izbira. 

Obstaja vel kot sto sort avokada, pri nas boste našli večinoma samo dve: 'Hass' in 'Fuerte'. 'Hass' ima temno in tršo lupino, 'Fuerte' pa bolj gladko in zeleno. Foto: Shutterstock
Obstaja vel kot sto sort avokada, pri nas boste našli večinoma samo dve: 'Hass' in 'Fuerte'. 'Hass' ima temno in tršo lupino, 'Fuerte' pa bolj gladko in zeleno. Foto: Shutterstock

Nekoč je bil avokado precej manjši

Ta hruški podobni sadež, ki so mu nekdaj res rekli kar »aligatorjeva hruška« (najverjetneje zaradi njegove aligatorjevi koži podobne lupine, in ne zato, ker bi bil na meniju aligatorjev), je globalno priljubljenost sicer dobil v 90. letih prejšnjega stoletja in velja za hrano, ki pooseblja milenijce (avokado toast je bila dolga leta mantra generacije y). A hranilni avokado je človeštvo cenilo že tisočletja prej. 

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so avokado na področju Srednje Amerike (predvsem v Mehiki) uživali že pred deset tisoč leti. Še pred tem naj bi ga v prazgodovini rade hrustale živali, glede na navedbe nekaterih raziskovalcev celo mamuti ali morda orjaški lenivci, ki naj bi z iztrebljanjem avokadovih koščic poskrbeli za razširjenost te rastline. 

A morda se avokadu, da je preživel, ni bilo treba zanašati zgolj na velike živali, saj del znanstvenikov trdi, da so bili predniki avokada precej manjši, kot ga poznamo danes, in naj bi jih tako jedle tudi druge manjše živali. Ta skupina znanstvenikov tako zagovarja teorijo, da je do rasti avokada prišlo šele, ko so ga načrtno začeli gojiti ljudje, ki so s selekcijo dali prednost večjim sadežem. 

Milenijci so 'krivi' za povečano povpraševanje po avokadu, eden najbolj priljubljenih zdravih obrokov med njimi je bil namreč avokado toast. Foto: Shutterstock
Milenijci so 'krivi' za povečano povpraševanje po avokadu, eden najbolj priljubljenih zdravih obrokov med njimi je bil namreč avokado toast. Foto: Shutterstock

Krvavi sadež

Žal smo prav ljudje tisti, ki smo pridelovanje avokada spremenili v eno najbolj škodljivih kmetijskih praks za naš planet. Avokado namreč za rast potrebuje ogromno vode, precej več kot marsikatera druga zelenjava in sadje, ker ga večinoma pridelujejo kot monokulturo (proizvajalcem je tako lažje), pa na ta način njegove plantaže še bolj obremenjujejo okolje. Ima tudi izredno visok ogljični odtis, saj uspeva le v tropskem podnebju, zato ga v Evropo uvažajo predvsem iz Peruja, Južne Afrike in Kenije, pozimi pa iz Mehike, Čila, Izraela in Španije. 

Že leta se opozarja na katastrofalne suše v Španiji, Srednji in Južni Ameriki ter Afriki, ki jih intenzivna uporaba vodnih virov za vzgojo avokada le še slabša, še dodaten negativen vpliv pa ima krčenje gozdov, ki se dogaja prav zaradi avokada, saj povpraševanje po tem sadežu spodbuja proizvajalce, da širijo svoje plantaže v nedogled. Na račun tega trpijo drugi pridelki, avtohtone rastline, pa tudi živali in ljudje. 

Sadež avokada dozori šele, ko pade z drevesa. Pridelovalci z intenzivnim zalivanjem poskrbijo, da na drevesu doseže maksimalno velikost, nato sadeže potrgajo, dozorijo pa šele v trgovini ali na poti do tja. Foto: Shutterstock
Sadež avokada dozori šele, ko pade z drevesa. Pridelovalci z intenzivnim zalivanjem poskrbijo, da na drevesu doseže maksimalno velikost, nato sadeže potrgajo, dozorijo pa šele v trgovini ali na poti do tja. Foto: Shutterstock

Potem pa je tu še kriminal. Ker je avokado iz leta v leto vse bolj priljubljen in ga zahteva vse več potrošnikov (od leta 2000 do 2022 so ga po svetu posledično pridelali trikrat več), je gojenje avokada izredno donosen posel. To v državah Srednje in Južne Amerike ter Afrike izkoriščajo kriminalne združbe in karteli, ki nasade avokada pogosto ropajo in zasedajo, ne ozirajoč se na žrtve (posilstva in umori so del njihove prakse). Zaradi moči, ki jo ima tovrstni organizirani kriminal, se jim večina pridelovalcev niti ne upa zoperstaviti. 

Ko boste prihodnjič sanjali o obroku z avokadom, ki bi bil popolna podoba za vaš Instagram, se vprašajte po resnični ceni tega sadeža. Je vredno spodbujati tako problematično industrijo samo za tistih nekaj »zdravih« grižljajev? Sploh, ko pomislimo, da ogromno avokadov, potem ko prispe na trgovske police, a se ne proda, na koncu roma v smeti. 

PREBERITE ŠE -> Ghee: Ne nasedajte obljubam o zdravju tega živila

Negativni vplivi avokada na zdravje

Je pa še en razlog, zakaj se odreči avokadu, in ta je pravzaprav povezan z zdravjem. Čeprav ima tako ugodno sestavo, ta sadež namreč določenim ljudem povzroča zdravstvene težave. Razloga sta dva, prvi je intoleranca na avokado, drugi pa alergija na avokado. Če vas je kdaj po uživanju tega sadeža bolel trebuh ali celo glava, to morda ni primerno živilo za vaš organizem. 

Predniki modernega avokada so bili precej manjši, večji sadež in koščico smo s selektivnim gojenjem ustvarili ljudje. Foto: Shutterstock
Predniki modernega avokada so bili precej manjši, večji sadež in koščico smo s selektivnim gojenjem ustvarili ljudje. Foto: Shutterstock

Intoleranca na avokado 

Avokado poleg številnih dobrih hranilnih snovi vsebuje tudi veliko histamina, ki ga nekateri ne prenašajo najbolje. Hrana z visoko vsebnostjo histamina lahko povzroča prebavne težave, glavobole pa tudi težave z dihanjem. Če se vam torej dogaja, da po uživanju avokada dobite bolečine v trebuhu, vas napenja, zvija v črevesju, dobite drisko, ste napihnjeni, imate zgago ali celo glavobole in migrene, je krivec lahko s histamini bogat avokado. Težave lahko omilijo zdravila z antihistamini (zdravila za alergijo), še bolje pa bo, da avokado povsem izločite iz diete in si tako prihranite slabo počutje na dolgi rok. 

Avokado sicer ni edino živilo, ki vsebuje veliko histaminov. Med takšne sodijo tudi nekatere stročnice (fižol, čičerika in arašidi), fermentirana hrana, alkohol, starani siri in določeno meso (odvisno od načina shranjevanja in priprave – sveže meso ga nima toliko, v pakiranem mesu pa se poveča količina histaminov, prav tako se histamin izloči med kuhanjem, medtem ko pečenje na žaru v mesu poviša vsebnost histaminov). Če vam težave pri prebavi torej povzročajo tudi katera od teh živil, je velika verjetnost, da histaminov ne prenašate dobro in se jim zato raje izogibajte. 

PREBERITE ŠE -> Leča: temna plat priljubljene stročnice, o kateri se premalo govori

Alergija na avokado 

Drugi razlog, zakaj nekaterim ljudem avokado ne dene dobro, je alergija na lateks, ki se križa z alergijami na določeno sadje in zelenjavo. Raziskave so ugotovile, da so ljudje, ki so alergični na lateks, lahko občutljivi tudi na avokado, banane, kivi in kostanj, saj so določene beljakovine v teh živilih podobne tistim v lateksu, ki izzovejo alergično reakcijo. Ta vrsta alergije se imenuje »sindrom lateks sadežev«. 

Simptomi alergije na avokado se lahko kažejo nekoliko drugače kot intoleranca, saj običajno povzročijo težave v oralnem predelu. Večina ljudi poroča o srbečici in izpuščajih, otekanju ust in grla ter težavah z dihanjem. Nekateri občutijo tudi srbeče oči ali povečano solzenje, podobno kot pri reakciji s cvetnim prahom, lahko pa imate tudi bolečine v trebuhu. 

Simptomi so torej neprijetni, v nekaterih primerih pa tudi izredno resni, saj zaradi zatekanja grla obstaja nevarnost anafilaktičnega šoka in zadušitve, zato bodite pri uživanju avokada, če ste že kdaj izkusili neprijetne občutke, skrajno previdni. Alergija na avokado je sicer redka, a če zaznate katerega od navedenih simptomov, prenehajte z uživanjem, v primeru zatekanja pa nemudoma poiščite zdravniško pomoč. 

Preberite še:

V prodaji