To je nevarna in nezatipna oblika raka dojk, ki jo pogosto odkrijejo prepozno
Priljubljena pevka Tanja Žagar je le ena izmed številnih domačih in tujih zvezdnic, ki so zbolele za rakom dojk, boleznijo, ki po statistiki velja za najpogostejšega raka pri ženskah v razvitem svetu.
V Evropi za rakom dojk zboli vsaka 11. ženska, medtem ko v ZDA celo vsaka 8. ženska. Rak dojk ne izbira, pojavi se lahko pri izredno mladih ženskah, takoj ob začetku pubertete ali kasneje, najpogostejši pa je prav v srednjem življenjskem obdobju, pri ženskah po 50. letu starosti.
V Sloveniji vsako leto raka dojk na novo diagnosticirajo okrog 1.500 ženskam. A čeprav imamo zelo uspešen državni presejalni program za odkrivanje raka dojk DORA in se že veliko žensk zaveda pomembnosti rednega samopregledovanja dojk, ostaja ta bolezen še vedno ena izmed največjih nevarnosti za zdravje ženske populacije.
Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je eno od oblik raka dojk težko diagnosticirati dovolj zgodaj, saj so spremembe na dojkah pri njem tako mikroskopske, da se jih z mamografijo in ultrazvokom pogosto spregleda. Ta rak se imenuje invazivni lobularni karcinom.
Kaj je lobularni karcinom in zakaj ga tako težko odkrijemo
Lobularni karcinom sam po sebi večinoma ne tvori grudice, ki bi jo ženske ali zdravniki lahko otipali. To obliko raka dojk so doslej pravzaprav največkrat odkrili po naključju, in sicer pri ženskah, ki so na pregled prišle zaradi zatipne oblike raka, torej, ker so med samopregledovanjem dojk zatipale bulico.
To se je zgodilo tudi avstralski novinarki Mary Lloyd, ki je po prvi diagnozi tumorja na dojki (za katerega so ji zagotovili, da je lahko ozdravljiv, saj je v zgodnji fazi), dobila veliko bolj neprijetno novico – v njenih dojkah so zdravniki našli še to drugo vrsto raka – lobularni karcinom.
Lobularni karcinom je stanje nenormalne rasti celic v lobulah, tistem delu dojk, ki proizvaja mleko. Dokler so nenormalne celice omejene le na lobule, to stanje še ni rak, ampak se imenuje lobularni karcinom in situ, vendar pa predstavlja veliko tveganje za razvoj invazivne oblike lobularnega karcinoma, ki nastopi, ko se rakave celice ločijo od lobule in se razširijo na bezgavke ter druga področja telesa.
Mary so lobularni karcinom zdravniki odkrili po spletu srečnih okoliščin, in sicer po operaciji prvega tumorja na dojki, ko so kot del rutinskega postopka na biopsijo poslali odstranjeno tkivo. To tkivo je pod mikroskop dobil izkušeni patolog profesor Andrew Field Iz bolnišnice St. Vincent Hospital v Sydneyju, ki je zaznal skoraj nevidne linije celic lobularnega karcinoma.
Po ponovni operaciji pa se je izkazalo, da je bilo v njenih prsih kar 13 takšnih rakavih žarišč, ki bi neodkrite v naslednjih mesecih bolezen tiho razsejale povsod po njenem telesu.
Ne računajte zgolj na mamografijo in ultrazvok
Mary je za avstralski medij ABC News lani decembra razkrila, da je pravzaprav izredno hvaležna za prvega raka dojk, saj je bil ta ključ, da so ji zdravniki odkrili to veliko bolj zahrbtno obliko, ki bi jo lahko stala življenje. Izkušnja z lobularnim karcinomom pa jo je tudi gnala v nadaljnje preiskovanje, v katerem je ugotovila, kako slabo raziskana je ta vrsta raka in kako malo ženske vedo o njem.
To zadnje je velik problem, saj mamografije in ultrazvoki lobularnega karcinoma običajno ne zaznajo, sploh če ima pacientka bolj gosto žlezno tkivo dojk, saj to na diagnostičnih posnetkih bolje skriva celice lobularnega karcinoma. Tako so ravno ženske tiste, ki lahko s pravočasno zaznanimi spremembami pri sebi sprožijo iskanje diagnoze.
PREBERITE ŠE -> Katarina Keček: Odkar sem zbolela za rakom, sem svoja otroka videla trikrat
Spoznajte in ljubite svoje prsi
Sporočilo Maryjine zgodbe pa tudi aktualne izpovedi Tanje Žagar je torej, da se ženske ne smemo zanašati zgolj na rutinske preglede, ampak moramo dovolj dobro spoznati svoje prsi in poiskati zdravniško pomoč pri kakršnikoli spremembi, ne samo, če se pojavi bulica.
Omenjeni lobularni karcinom denimo večinoma ne tvori bulice ali grudice, zato iskanje teh naj ne bo glavno vodilo našega samopregledovanja dojk, ampak bodimo pozorne tudi na druge znake: spremenjeno teksturo kože okoli dojke, zadebeljeno območje na določenem delu prsi, polnost ali oteklino na predelu prsi, spremembe bradavic (sploh če se te obrnejo navznoter ali navzdol) in bradavični izcedek (kakršnekoli barve). Kar nekaj od teh simptomov je namreč lahko alarm za invazivni lobularni karcinom.
Če torej zaznate katerega izmed naštetih znakov, ne zamahnite z roko, upajoč, da bo minilo, in ne odlašajte, ampak obiščite zdravnika. In ko boste enkrat v ambulanti, vztrajajte pri temeljiti obravnavi, sploh če imajo vaše dojke gostejše tkivo. Same najbolje poznamo občutke v svojih prsih, zato poskrbimo, da nam bo medicina prisluhnila.
