Kortizol: hormon, ki ključno vpliva na pridobivanje (in izgubo) kilogramov

Vsako telo se z leti spreminja, pri ženskah so lahko te spremembe še bolj opazne. Pojavi se trebušček, roke so mehkejše in stegna vse težja.

Naturopatinja Erika Brajnik je v podkastu Onaplus pojasnila, da se že od 18. leta naprej fiziološki procesi telesa začnejo upočasnjevati. Sprva so te spremembe minimalne, z leti pa postanejo vedno bolj opazne. »To pomeni, da naši čistilni organi, kot so jetra in ledvice, delajo bolj počasi. Torej, ko smo stari 18 let, delajo 100-odstotno, potem delajo 90-odstotno, nato 80 ... Po 35. ali 40. letu, odvisno od vitalne energije, pa se lahko začnejo težave,« pravi naturopatinja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.

Da žensko telo prestane številne spremembe, se strinja tudi ameriška ginekologinja dr. Eva Bloom.

»Menopavza je lahko razlog za intenzivna nihanja pri telesni teži, saj skorajda vsaka druga ženska (natančneje 43 odstotkov) pridobi kilograme v tem obdobju,« za portal Healthinsider pojasnjuje Bloomova in doda, da v tem obdobju veliko žensk začne preštevati kalorije, druge začnejo z vadbo, a velikokrat nič od tega ne deluje.

Zdravnica poudarja, da razlog za neuspeh ni v tem, da se ženske ne bi dovolj trudile. »Več raziskovalcev je ugotovilo povezavo med nabiranjem kilogramov in kortizolom,« navaja.

Kortizol je hormon, ki ga izloča skorja nadledvične žleze. Pogosto ga imenujemo stresni hormon, saj se njegova raven poveča v stresnih situacijah. Dolgotrajen stres vodi v povišan kortizol, ta pa je vzrok za povečan krvni tlak, povečanje telesne mase (zlasti v predelu trebuha), motnje spanja, spremembe v razpoloženju, kot so tesnoba ali depresija, motnje menstruacijskega cikla in zmanjšano plodnost pri ženskah, zmanjšano odpornost na inzulin in osteoporozo.

Torej, kot lahko slišimo iz številnih virov in spoznanja potrjujejo tudi strokovne raziskave, res veliko težav izhaja iz stresa.

Ko telo stopi v obdobje menopavze, marsikaj, kar je do zdaj delovalo, ne deluje več. Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE -> Kako ravnati, ko nas že seznam vseh opravkov spravlja v stres in utrujenost

O tem je za Onoplus spregovorila tudi Kaja Kastner Yadav. »Če izpostavim iz svoje prakse, lahko zatrdim, da je najpogostejši vzvod za nastanek bolezni stres. Je najpogostejši razlog, ki nas pahne čez rob. Lahko je to dolgoročni, kontinuirani stres zaradi službe, domačega okolja, odnosov, velikokrat pa tudi zaradi naših notranjih bojev, da nismo dovolj dobri in vse to so sprožilci, ki ustvarjajo stres v telesu,« pravi ajurvedska strokovnjakinja in učiteljica joge.

»Sama poudarjam, da bi se ljudje morali vsak dan razbremeniti, vsak dan uravnati simpatični in parasimpatični živčni sistem. Nekdo to doseže z zanj ljubim hobijem, drugi s sprehodom v naravi, tretji z vrtnarjenjem, risanjem ali lahkotno športno dejavnostjo. Tudi joga, ki vključuje poleg telesnih tudi dihalne vaje in koncentracijo je odlična za vzpostavljanje ravnovesja,« pove Kastner Yadav. Intervju z njo si lahko preberete tukaj.

Verižna reakcija, ki je ne moremo popraviti

Dr. Bloomova pojasnjuje, da je glavna naloga kortizola ta, da naše telo pripravi na morebitne grožnje: »Eden od načinov je, da poviša raven sladkorja v krvi. Kar se zdi v teoriji koristno, saj dvigne raven energije v možganih in mišicah, če je telo v nevarnosti. A sodobni človek se s preživetvenimi nevarnostmi ne sooča, je pa proces v telesu enak, če je izpostavljen vsakodnevnemu stresu.«

Ne gre le za čustvene izbruhe, hormone lahko zmede tudi neredno prehranjevanje. In zakaj je povišan kortizol problematičen?

Če povišan sladkor v krvi ni pokurjen, se zlahka naloži v maščobo. Da telo zniža sladkor, se sprosti inzulin, a če se ta odziv sproži prepogosto, telo izgubi moč oziroma sposobnost nevtraliziranja krvnega sladkorja.

»Tako shranjevanje maščobe počasi postane nova normala vašega telesa. In zato je ključnega pomena, da imate svoj kortizol pod nadzorom,« poudarja dr. Bloom. Poleg tega stalno povišan kortizol podre hormonsko ravnovesje, kar vodi v resnejše zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen, srčna obolenja in celo do upada kognitivnih sposobnosti.

Zato nas ignoriranje kortizola po menopavzi ne naredi zgolj debele, temveč se začne verižna reakcija, ki je ne moremo popraviti.

PREBERITE ŠE -> Simona Korenčan: Maščoba okoli trebuha pri ženskah je povezana s tem hormonom

Znanost je jasna, a ženske še vedno spregledajo

Vsi nasveti, kako se lotiti izgube kilogramov, so učinkoviti pri telesih, za katera lahko rečemo, da delujejo po pravilih. Kar pa za telo v in po menopavzi ne moremo trditi.

»Ženske imajo občutno višjo raven kortizola kot moški, menopavza pa vse skupaj še poslabša,« pravi dr. Bloom. Zato nekatere navade lahko pri nekomu delujejo, nekatere pa preprosto ne. Ekstremne diete in preveč treninga lahko kortizol le povečajo, hormonska terapija obljublja uravnoteženost, a pogosto spregleda izvor samega vzroka. »Prav zato se številne ženske počutijo nemočne, četudi so preizkusile vse možnosti,« pravi strokovnjakinja.

Čeprav o stresu poslušamo že skorajda vsak dan, se mu še kar ne znamo zoperstaviti. Foto: Shutterstock

Dr. Eva Bloom trdi, da je odgovor, kako ohranjati zdravo raven kortizola, v pravilnih premorih med obroki. Ti morajo biti dovolj dolgi, da kortizol pade in hkrati ravno pravšnji, da telo ni v neprijetnem stanju. Gre za prekinitveni post, ki pa mora biti prilagojen vsakemu posamezniku. Telo v menopavzi ima namreč drugačne potrebe kot telo aktivnega tridesetletnika.

Kot v intervjuju pove ajurvedska svetovalka, bi bilo idealno, če zadnji obrok v dnevu pojemo štiri ali tri ure pred spanjem, zajtrkujemo pa med osmo in deveto uro. Po ajurvedi, ki se zelo osredotoča na to, da posameznik uravna stresne hormone (ki so glavni vir vseh težav, tudi viška kilogramov), naj bi spat hodili ob 22. uri. Tako že s tem poskrbimo, da je premor med zadnjim in prvim obrokom v dnevu dovolj dolg.