Tako zdravilen je jogurt, vendar le pod temi pogoji

Jogurt je priljubljena vrsta mlečnih izdelkov, ki nastane s fermentacijo mleka s pomočjo bakterije Lactobacillus bulgaricus. Med samim postopkom se tvori mlečna kislina, ki daje temu živilu svojevrstno teksturo in okus. Jogurt vsebuje manj laktoze kot mleko, saj se ta porablja v procesu fermentacije. Tako nekaterim ljudem, ki mleka oz. laktoze ne prenašajo, jogurt ustreza, ni pa to nujno. Mleko in mlečni izdelki niso primerni za vsakogar, zato jih nekaterim skupinam ljudem odsvetujejo.

Vse več strokovnjakov opozarja, da je to, katere in kolikšen delež koristnih snovi jogurt vsebuje, zelo odvisno od kakovosti mleka in postopkov pridelave. Tako industrijsko pridelan jogurt ni posebej zdravo živilo, medtem ko je je tisti, ki je pridelan doma, pri lokalnem kmetu oz. ima ekološki certifikat, lahko dobra izbira.

To, v kakšnih pogojih živijo krave, ki dajejo mleko (se lahko prosto gibajo, preživijo nekaj časa na sončni svetlobi, imajo kar se da naravno krmo), zelo vpliva na kakovost mleka oz. jogurta, ki ga iz njega izdelamo. Veliko koristnih snovi se uniči tudi med pasterizacijo mleka.

Kakovosten jogurt vsebuje veliko kalcija, ki pripomore k zdravju zob in kosti. Z eno skodelico jogurta pokrijemo 49 odstotkov dnevnih potreb po tem mineralu, ki jih določajo uradne smernice. V tem mlečnem izdelku so tudi fosfor, magnezij in kalij, v sledeh pa sta prisotna tudi selen in cink. Jogurt vsebuje tudi nekatere B vitamine, kot so riboflavin (B2), ki ščiti pred boleznimi srca, B6 in B12.

Grški jogurt vsebuje več beljakovin in manj kalcija

V trgovinah je danes na razpolago pisana paleta jogurtov. Jogurte z dodatki, kot so sladkor, barvila in razni okusi, ne štejemo med zdrava živila, jogurt brez dodatkov, ki je pridelan čim bolj naravno, pa lahko smatramo za zdrav obrok.

Poleg klasičnega jogurta je čedalje bolj priljubljen tudi grški, ki vsebuje nekoliko več beljakovin in manj kalcija od navadnega. Je nekoliko bolj kremast in je še posebej priljubljen v sredozemskem območju. Jogurte, ki vsebujejo žive, aktivne bakterije, imenujemo probiotiki. Ti pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro.

PREBERITE ŠE -> Panakota iz grškega jogurta in medu z breskovim pirejem

Poznamo tudi kefir, ki je zaradi svoje tekoče oblike enostaven za pitje, izdelan pa je iz kombinacije mleka in kefirjevih zrn. Še ena vrsta jogurta je skyr, islandski jogurt, ki je podobno kremast kot grški, po okusu pa je nekoliko bolj blag.

Vsebuje kar dva do trikrat več beljakovin od navadnega jogurta, za njegovo pripravo pa so potrebne tudi večje količine mleka. V poletnem času je med sladkosnedi priljubljen tudi zamrznjen jogurt, ki naj bi bil zdrava alternativa sladoledu, vendar pa je dejstvo, da tudi ta vsebuje veliko sladkorja, poleg tega pa se pri zmrzovanju uniči veliko koristnih snovi.

Jogurt običajno uživamo samostojno oz. v kombinaciji s kosmiči in/ali sadjem, vendar pa ta lahko predstavlja tudi sestavino sladic in drugih jedi. Tako naj bi bil navaden jogurt uporaben pri peki kot nadomestilo za maslo ali olje, grški jogurt pa lahko uporabljamo namesto kisle smetane.

PREBERITE ŠE -> Jogurtova torta z ananasom in borovnicami

Za uravnavanje krvnega tlaka, proti vnetjem in prehladom

Uživanje navadnega jogurta naj bi bilo priporočljivo pri hujšanju, saj ta uravnava apetit, beljakovine v njem pa podpirajo delovanje presnove, s čimer pride do pospešenega kurjenja kalorij.

V študiji iz leta 2014 je bilo ugotovljeno, da so bili udeleženci, ki so si privoščili jogurt, manj lačni, zato so za večerjo zaužili v povprečju 100 kalorij manj od tistih, ki jogurta niso pojedli.

Redno uživanje jogurta naj bi zmanjšalo tveganje za razvoj bolezni srca, depresije in osteoporoze, poleg tega pa naj bi pripomoglo k uravnavanju krvnega tlaka. Za zdravo prebavo so še posebej priporočljivi probiotiki, ki vsebujejo žive bakterije. Več študij je potrdilo, da ti ščitijo tudi pred drisko in zaprtjem, ki se lahko pojavita kot posledica jemanja antibiotikov. Uživanje jogurtov krepi imunski sistem in zmanjša dovzetnost za okužbe.

Probiotiki naj bi bili zmožni blažiti tudi vnetja, ki nastanejo kot posledica nekaterih zdravstvenih stanj, kot so virusne okužbe ali črevesne motnje.

Nekatere raziskave potrjujejo, da lahko z uživanjem probiotikov hitreje pozdravimo prehlad, zmanjšalo pa naj bi se tudi tveganje za razvoj raka. V študiji iz leta 2014 je bilo ugotovljeno, da uživanje jogurta pomaga ščititi pred sladkorno boleznijo tipa 2, medtem ko mleko in drugi mlečni izdelki nimajo tega učinka.