Ob mednarodnem letu rastlin smo se pogovarjali z biologinjo prof. dr. Majo Ravnikar, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo pri Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poudarja, da rastline zbolijo tako kot ljudje in živali. S skrbjo za njihovo zdravje pomagamo k zmanjševanju lakote, revščine, zaščiti okolja in povečevanju ekonomske razvitosti. 

Mikrobi, ki povzročajo bolezni rastlin, lahko prizadenejo tudi zdravje ljudi. Eden od takšnih primerov so glivne bolezni, na primer rženi rožički, ki se razvijejo na žitaricah. Uživanje okuženih rastlin povzroči zastrupitev.  

Ena pomembnejših zimskih vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, inšpektorji krompir vzorčijo, vi pa v 24 urah v laboratoriju preverite, ali je zdrav, neokužen z zanj nevarnimi karantenskimi bakterijami. S katerimi boleznimi rastlin se redno ukvarjate?

Na našem oddelku z diagnostiko bolezni skrbimo za zdravstveno varstvo različnih kmetijsko pomembnih rastlin. Uspešnost našega dela dobro ponazori prav omenjeni primer. V Egiptu se namreč spopadajo z velikimi težavami, povezanimi z bakterijo krompirjeva rjava gniloba, ki je okužila celotno porečje Nila. Če bi ji dovolili, da vstopi v Evropo, bi okužila poleg krompirja, paradižnika, jajčevcev, pelargonij ipd. tudi v naravi prostorastoče rastlinske vrste na bregovih rek. Iz njih bi se sproščala v vodo in posledično okužila vodne vire, ki jih uporabljamo za namakanje. Vsa Evropa si prizadeva, da se krompirjeva rjava gniloba ne bi razširila. Prvi primer te bolezni smo odkrili na krompirju za uvoz že leta 1987, od takrat že večkrat preprečili njen vstop v državo. Tudi ko smo jo trikrat diagnosticirali na slovenskih poljih, nam je vsakič uspelo, da smo širjenje izkoreninili.
Mikrobi, ki povzročajo bolezni rastlin, lahko prizadenejo tudi zdravje ljudi. Eden od takšnih primerov so glivne bolezni, na primer rženi rožički, ki se razvijejo na žitaricah. Uživanje okuženih rastlin povzroči zastrupitev. 

Prof. dr. Maja Ravnikar je vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo pri Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Igor Zaplatil

Ali lahko strokovno znanje, kot je vaše, dolgoročno pomeni tudi zmanjšanje količine pesticidov?

Nedvomno. Zdravje rastlin pomeni za rastline enako kot medicina za človeka in veterina za živali. Izjemno pomembno je spremljati, kaj se dogaja s pojavi novih bolezni zunaj Slovenije, saj lahko le tako pripravimo in uvedemo primerne metode za diagnostiko in pravočasno odkrivanje novih bolezni, kar direktno zmanjšuje uporabo pesticidov. Enako kot pri novem koronavirusu covid-19 velja pri bolezni rastlin: najbolj pomembna je preventiva. V Sloveniji se nam je uspelo zelo dobro pripraviti na vstop zlate trsne rumenice, hude bakterijske bolezni, ki po okužbi vinske trte povzroči njeno odmrtje. Med rastlinami jo prenaša žuželka ameriški škržatek. Da preprečimo širjenje, je treba uporabljati agresivne pesticide. A če bolje nadzorujemo vnos te bolezni v državo in njeno širjenje, zmanjšujemo gospodarsko škodo in rabo pesticidov močno zmanjšamo.

Premalo pa se še zavedamo, kako neodgovorno je ravnanje tistih, ki iz tujine prinašajo zdravstveno nepregledana semena ali celo gomolje eksotičnih rastlin ali jih kupujejo prek interneta. 

Doslej ste uspešni v zaščiti slovenskih oljk pred boleznijo, ki je Italijane zelo prizadela, mar ne?

Govoriva o bakterijski bolezni, ki povzroča bolezen ožig oljk. Je izredno nevarna bakterija, ki napada več kot 300 različnih rastlin. Slovenija spremlja uvoz rastlin v Slovenijo, ne samo iz Italije, kjer se sadike oljk z okuženega območja ne smejo več prodajati. Zelo problematične so tudi sadike kave iz Srednje Amerike, saj so v njih bakterije že večkrat našli v drugih evropskih državah. Zato je zelo pomembno, da naši inšpektorji na terenu pregledujejo uvožene rastline, ki jih v našem laboratoriju nato analiziramo. Metode, ki jih uporabljamo, nam omogočajo, da pri rastlini prepoznamo tudi zelo majhne količine bakterij, in to veliko prej, preden se na rastlini pojavijo vidni bolezenski znaki. 

Zaradi natančnih ukrepov nam je uspelo zajeziti tudi bolezen hrušev ožig, saj imamo v jugovzhodni regiji še vedno eno izmed redkih neokuženih območij v Evropi. Preprečili smo vstop virusa mozaika pepina, ki močno prizadene pridelavo paradižnika, saj smo ga diagnosticirali v semenih iz uvoza in preprečili prodajo več ton okuženega semena. Trenutno se spopadamo z novim nevarnim virusom rjave grbančavosti plodov pri paradižniku, ki se v Evropi pojavlja šele zadnjih nekaj let. Zavedati se moramo, da obsega zdravstveno varstvo rastlin, torej zgodnja prepoznava in zajezitev bolezni rastlin, manj kot odstotek sredstev, ki jih obsega škoda, če ukrepov ne bi izvajali in bi se bolezni razširile. Govorimo o konkretnih izračunih: razširjenost hruševega ožiga bi na letni ravni povzročila deset milijonov evrov škode, trsne rumenice pa kar 12 milijonov. Program preiskav za zlato trsno rumenico je na letni ravni znašal okoli 60.000 evrov, podobno za hrušev ožig.

Kako bomo kljubovali vse večjemu pritisku novih povzročiteljev bolezni ob prostem pretoku blaga?

Število novih povzročiteljev bolezni zaradi prostega pretoka blaga ter podnebnih sprememb v zadnjih dvajsetih letih skokovito narašča. Vse več se bo treba ukvarjati z vzgojo zdravih in odpornih rastlin, več narediti na področju urejanja namakalnih sistemov. Premalo pa se še zavedamo, kako neodgovorno je ravnanje tistih, ki iz tujine prinašajo zdravstveno nepregledana semena ali celo gomolje eksotičnih rastlin ali jih kupujejo prek interneta. Ne samo da je verjetnost, da so »uvožene« rastline okužene z novimi mikrobi, ki lahko povzročijo nove bolezni, velika, lahko pride do epidemičnega širjenja tudi na druge rastlinske vrste. Navadna slinarica, ki je odgovorna za ožig oljk na primer, lahko prek prenašalcev na leto prepotuje deset kilometrov. Velik problem so tudi listne uši, ki jih nosi veter.