Ste vedeli, da lahko diete spremenijo našo osebnost?
Marsikdo misli, da so osebnostne značilnosti nekaj, s čimer se rodimo. Da je to, da je nekdo ekstrovertiran ali introvertiran prirojena lastnost, ki nas spremlja do groba. A človeška osebnost je veliko bolj gnetljiva, kot se zdi na prvi pogled, saj raziskave kažejo, da se osebnostne lastnosti pri ljudeh lahko sčasoma spreminjajo. Nekatere se oblikujejo do določene starosti (denimo čustvena stabilnost in vestnost se krepita do srednje odraslosti), medtem ko lahko na druge vplivajo travmatični dogodki, kot smo lahko videli v času pandemije koronavirusa.
Le od 30 do 40 odstotkov naše osebnosti je pogojene z genetiko, preostalih 70 ali 60 odstotkov pa determinirajo zunanji faktorji, med katere spadajo tako vzgoja in okolje, v katerem živimo, kot tudi hrana, ki jo uživamo, je za Psychology Today razkril ameriški zdravnik dr. Austin Perlmutter in povedal, da zato stroko vse bolj zanima, ali lahko s spremembami diete vplivamo na določene miselne in vedenjske procese ter morda celo izboljšamo lastne pomanjkljivosti.
Bi se lahko na primer znebili nevrotičnosti zgolj z bolj zdravimi obroki?
Perlumtter je specialist interne medicine in sin priznanega nevrologa in specialista za nutricionistiko dr. Davida Perlmutterja, ki je avtor več svetovnih uspešnic o delovanju možganov, oče in sin pa sta pred nekaj leti skupaj napisala novo knjigo Brain Wash, ki govori prav o tem, kako lahko z določenimi dietami razstrupimo tudi možgane, da bodo delovali bolje in nam omogočali bolj jasno ter učinkovito razmišljanje.
Eno od vprašanj, ki jih je dr. Austin Perlmutter odprl za Psychology Today, se glasi, ali bi se lahko na primer znebili nevrotičnosti in postali bolj odprta in optimistična oseba zgolj z bolj zdravimi obroki?
Možgani so povezani s prebavo
»Najnovejše raziskave kažejo, da prehrana lahko vpliva na osebnostne lastnosti preko svojega učinka na črevesje, nevroplastičnost in imunski sistem,« piše dr. Perlmutter in razkriva, da je ključna stvar za razumevanje vpliva prehrane na osebnost komunikacijska mreža, ki jo imajo naši možgani s črevesjem, tako imenovana črevesno-možganska os.
Znanost je že zdavnaj ugotovila, da črevesni mikrobiom – trilijoni mikroorganizmov v prebavnem sistemu – igra ključno vlogo pri fizičnem zdravju, v zadnjih desetletjih pa so se potrdila tudi domnevanja, da naše črevesje uravnava stres, razpoloženje in vnetne procese v celotnem telesu.
Raziskave so pokazale, da je zdrav črevesni mikrobiom povezan z nižjo stopnjo tesnobe in boljšo čustveno stabilnostjo, medtem ko lahko neravnovesja prispevajo k razdražljivosti in nevroticizmu, pravi dr. Perlmutter.
Na črevesni mikrobiom najbolj vpliva prav hrana, ki jo uživamo. Če je ta zdrava, beri minimalno predelana in bogata z vlakninami, podpre koristne bakterije v našem črevesju. Če uživamo veliko predelane hrane, ki je polna sladkorjev in nezdravih maščob, pa s tem uničujemo koristne in spodbujamo razrast škodljivih bakterij.
»Zanimivo je, da so osebnostne lastnosti, kot je nevroticizem, povezane z manj zdravimi prehranskimi izbirami, kar kaže na povratno zanko med prehrano in osebnostjo,« piše ameriški zdravnik.
Še en mehanizem, ki povezuje to, kar jemo, z našo osebnostjo, je nevroplastičnost, pravi dr. Perlmutter. Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se prilagajajo in tvorijo nove povezave. Raziskave so pokazale, da živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami (dober vir teh so morske ribe, orehi in laneno seme) spodbujajo rast nevronov, medtem ko lahko antioksidanti iz sadja in zelenjave zaščitijo možganske celice – oboje bi lahko vplivalo na krepitev osebnostnih lastnosti, kot so prilagodljivost, ustvarjalnost in čustvena stabilnost, pravi ameriški zdravnik.
Na nevroplastičnost naj bi pozitivno vplivale tudi psihadelične snovi v določenih gobah. Najnovejše raziskave v delovanje psilocibina so pokazale spremembe v mišljenju in vedenju pri ljudeh, ki so mu bili izpostavljeni, in sicer so bili posamezniki po uživanju psilocibina manj nevrotični in bolj odprti za nove podvige in izzive, piše dr. Perlmutter.
PREBERITE ŠE -> Nevrolog Zvezdan Pirtošek: Ko človek upre ostrino noža proti samemu sebi
Krvni sladkor in debelost krepita negativne osebnostne lastnosti
A ni vse samo v prebavi, pravi ameriški zdravnik, na delovanje naših možganov, razpoloženje in posledično na osebnost vpliva tudi metabolizem. Marsikdo ne loči med tema dvema izrazoma in misli, da sta sopomenki, vendar se pomembno razlikujeta.
Prebava je telesni proces predelovanja hrane v prebavnem traktu, metabolizem pa se dogaja, ko naše telo absorbira hranila iz hrane in jih pretvori v energijo za naše celice. Metabolni proces je denimo presnova sladkorja v kri, in prav krvni sladkor je tisti, ki lahko zelo vpliva na naše možgane in razpoloženje, navaja dr. Perlmutter.
»Neurejen krvni sladkor, pogost pri stanjih, kot je sladkorna bolezen, je povezan z višjim nevroticizmom in nižjo odprtostjo za nove izkušnje,« pravi ameriški strokovnjak in piše, da so raziskave pokazale, da se lahko ljudem, ki se močno zredijo, okrepijo osebnostne lastnosti, kot je impulzivnost.
Podobna povezava naj bi obstajala tudi med vnetnimi procesi v telesu in osebnostjo, razkriva dr. Perlmutter in pravi: »Kronično blago vnetje, ki ga pogosto povzroča slaba prehrana, vpliva na zdravje možganov in lahko oblikuje osebnost. Študije povezujejo višje ravni vnetja s tem, da postanemo manj vestni pri svojem delu in se začnemo bolj zapirati vase.«
Nasprotno pa bi zmanjšanje kroničnega vnetja z uživanjem bolj zdrave prehrane lahko podpiralo pozitivne osebnostne lastnosti, še meni zdravnik.
Za konec dr. Perlmutter pravi, da so ugotovitve znanstvenikov že pokazale, da gre pri povezavi med prehrano, imunskim sistemom in osebnostjo za dvosmeren odnos. Ne samo da lahko hrana vpliva na vnetje in to na naše razpoloženje ter vedenje, pač pa lahko tudi človekove osebnostne lastnosti napovedo, kaj se dogaja v našem telesu in ali bo prišlo do hujšega kroničnega vnetja.
Čeprav gre za izredno kompleksno dinamiko, ki poteka znotraj nas, in bo potrebnih še ogromno raziskav, da bomo nekoč morda lahko natančno določili, v kakšnem obsegu naše prehranske navade vplivajo na dolgoročne lastnosti naše osebnosti, dr. Perlmutter poudarja, da trenutno vemo vsaj to, da lahko s pravimi hranili podpremo psihično počutje tukaj in zdaj.
Ko se boste naslednjič odločali, kaj daste v usta, pravi, pomislite torej še na to, da ne hranite samo svojega telesa, ampak vplivate tudi na svoje misli in razpoloženje.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
