COBIK je pridobil zasebna sredstva za razvoj cepiva za koronavirus covid-19 in razvoj platforme, ki bo omogočala hiter odziv in stalno prilagajanje ob morebitnih pojavih novih virusov. S tem se konzorcij, ki razpolaga z znanjem in izkušnjami na področju razvoja cepiv ter virusnih vektorjev, pridružuje ostalim podjetjem in raziskovalnim skupinam, ki že delajo na razvoju cepiva za covid-19 in prispeva k povečanju števila cepiv v razvoju. Začetna investicija v razvoj znaša en milijon evrov, kar bo dovolj, da preverijo tehnologijo in pridejo do prvih rezultatov. Stroški razvoja so izjemno visoki, a ocenjujejo, da bodo po prvi fazi pridobili podporo novih partnerjev, kar bo omogočilo nadaljevanje dela. 

Do 14. ure so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 319 osebah, opravljenih pa je bilo 9860 testiranj.
Včeraj je Vlada RS preko Twitterja sporočila, da je največ okuženih v starostni skupini med 30 in 49 let.


Razvoj cepiva lahko traja manj kot leto dni – do nekaj let 

Učinkovitost cepiv v razvoju v tem trenutku ni znana, hkrati pa je možno, da bodo za zaščito pred virusi potrebna različna cepiva. Razvoj cepiva bo temeljil na ne-infektivnih nanodelcih in gradil na inovativnih tehnologijah za proizvodnjo in analitiko cepiv ter virusnih vektorjev.

»Glavni cilj našega projekta je razvoj platforme, ki bo omogočala hitro pripravo cepiv ob pojavu izbruhov in epidemij. Na človeško populacijo preskakujejo vedno novi virusi in povzročajo izbruhe, epidemije in pandemije. Hkrati pa se vsaj nekateri virusi hitro spreminjajo in je zato potrebno periodično cepljenje, saj imunski sistem spremenjenega virusa ne prepozna. Tipičen primer virusa, ki se zelo hitro spreminja je virus gripe. Kot kaže, so ljudje, ki so preboleli covid-19 sicer odporni na ponovno infekcijo, hkrati pa je še veliko neznank o trajanju zaščite in vplivu mutacij virusa na imunski sistem. Možno je, da bo tudi za covid-19 potrebnih več različnih cepiv,« ob začetku razvoja poudarja dr. Matjaž Peterka, direktor COBIKA. 

Razvoj cepiv običajno traja nekaj let, tudi do deset let, čeprav zadnje informacije iz ZDA kažejo, da se lahko faze testiranja krčijo na minimum. »Vsekakor bomo iskali možnost testiranja, ki bo čim krajša. O tem odločajo regulatorne agencije, na katere nimamo vpliva. Lahko pa klinične poskuse realiziramo v državah, ki omogočajo pospešeno registracijo,« dodaja dr. Peterka. 

Preberite še: Okužena Slovenka: Nisem vedela, da najhuje šele prihaja

Z uporabo inovativne tehnologije bodo cepiva cenejša in varnejša za uporabo 

V konzorcij, ki ga vodi COBIK, se postopoma vključujejo še nekatera slovenska in tuja podjetja, raziskovalne skupine iz slovenskih in tujih inštitutov ter univerz, med njimi tudi ajdovsko podjetje BIA Separations, ki bo razvilo postopek čiščenja zdravilnih učinkovin in zagotovilo masovno industrijsko proizvodnjo.

»BIA Separations ima veliko izkušenj z razvojem zelo podobnih procesov čiščenja ter industrializacijo in je že vključena v več projektov proizvodnje cepiv za covid-19, predvsem s podjetji iz ZDA. Tehnologija čiščenja omogoča proizvodnjo zelo čistih vektorjev za gensko terapijo in cepiv, kar bo nedvomno konkurenčna prednost pred marsikaterim cepivom, ki ga razvijajo druga svetovna podjetja, ki naše tehnologije ne uporabljajo. Cepiva, čiščena z našo tehnologijo, bodo zato cenejša in bistveno bolj varna za uporabo,« pojasnjuje Aleš Štrancar, direktor podjetja, ki je pomagalo tudi pri razvoju revolucionarnega zdravila Zolgensma. 

Preberite še: Seznam brezplačnih kulturnih vsebin, ki jih lahko spremljamo v karanteni

Cepivo za koronavirus se trudijo iznajti tudi številni drugi inštituti in farmacevtska podjetja v različnih državah po svetu. 

V ZDA so s testiranjem cepiva na ljudeh pričeli v ponedeljek, če bo uspešno, bo za širšo javnost dostopen šele najmanj čez 18 mesecev. 

V Rusiji si cepivo prizadeva izdelati državni Inštitut Vektor v Novosibirsku, kjer so med drugim delali tudi na cepivih za ebolo. Tam prototip zdravila trenutno testirajo na živalih, najbolj učinkovitega pa nameravajo predstaviti v juniju. 

Velike upe pa javnost polaga v nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac, ki je leta 2014 osvojilo prvo spodbujevalno nagrado EU za inovativnost na področju tehnologije cepiv. Razvilo je novo tehnologijo, s katero je mogoče doseči stabilnost cepiv brez hlajenja. Če bi jo bilo mogoče uporabiti pri hitrem odzivanju na koronavirusno bolezen 19, bi to zagotovilo proizvodnjo na milijone odmerkov cepiva z nizkimi stroški. Podjetje že razvija cepivo, s kliničnim testiranjem naj bi začelo do junija letos, podpira pa jih tudi Evropska komisija, ki jim je že ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za razvoj in proizvodnjo cepiva proti koronavirusu v Evropi.