V Sloveniji imamo 275 potrjenih okužb z novim koronavirusom, večina obolelih pa se razumljivo ne želi izpostavljati. A ena izmed njih je našla način, kako sodržavljane spodbuditi k testiranju in previdnemu ravnanju v teh dneh, ko se po državi širi slogan #ostanidoma. Študentka Tea, ki je za portal Proti koroni razkrila tudi svojo identiteto, je pred nekaj dnevi pričela pisati lasten blog o tem, kako je biti okužen in kakšni so občutki v karanteni. 

Mlada Slovenka iskreno in doživeti vsak dan objavlja svoje izkušnje z virusom, ki je po svetu terjal že več kot 7.000 življenj. Danes je prvim štirim zapisom od nedelje, ko je njen blog ugledal luč dneva, dodala že novega, v katerem razkriva, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. »Zdaj sta se ob vročini, bolečinah in težkem dihanju pojavili tudi slabost in boleče oči. Termometer še vedno pridno ostaja pod 38°C (po večini se giblje okoli 37,5°C), a je v kombinaciji z ostalimi simptomi tudi nizka vročina naporna. Do danes tudi nisem točno vedela, kaj so mislili tisti, ki so opisovali občutek, da ti pljuča zaliva voda. Zdaj to na žalost vem,« je zapisala bolnica. 

Noč iz petka na soboto je bila peklenska. Zaradi bolečin nisem našla udobnega položaja za spanje. Tresla me je mrzlica, hkrati sem vrela od vročine. 

V tokratnem zapisu je Tea vsem, ki se spopadajo z virusom, na srce položila tudi, da naj poskrbijo zase in počivajo. »Bolezen zahteva, da si vzamem čas zase. Tudi zdravnica mi je naročila, da je pri prebolevanju bistvenega pomena počivanje, česar zadnja dva dni nisem ravno ubogala, pa mislim da je prav, da začnem,« je povedala. 

Preberite še: Ksenija Benedetti o koronavirusu 

Tea je znake okužbe, suho grlo, kašelj in glavobol, pri sebi začela opažati v četrtek zjutraj, a sprva ni posumila na koronavirus. »Vzela sem protibolečinsko tableto, ker so glavoboli pri meni stalnica in se za vsak slučaj zaprla v sobo,« je zapisala na blogu. »Ko bolečine niso ponehale, sem najprej poklicala mamo,« se spominja mlada bolnica, ki je nato po maminem nasvetu poklicala zdravnico, ta pa ji je odredila samoizolacijo in termin za testiranje v soboto, ker so vrste tako dolge. Da v teh dveh dnevih ne bi okužila še koga, je o svojem stanju obvestila delodajalca, sostanovalko v študentskem stanovanju, kjer biva, oče pa ji je prinesel hrano, zaščitne maske in domača zdravila. »Predala sva si jih zelo na daleč in na hitro,« se spominja Tea. 

Klic, da je pozitivna, jo je tako pretresel, da so se ji ulile solze.

V svojih zapisih je mlada Slovenka priznala, da se je »ležanja in izolacije naveličana že prvi večer«, a dolgčas je kmalu presekal vpliv bolezni na organizem. »Nisem vedela, da najhuje šele prihaja,« je iskreno povedala na svojem blogu. »Noč iz petka na soboto je bila peklenska. Zaradi bolečin nisem našla udobnega položaja za spanje, v nekem trenutku sem celo čepela na postelji in dremala, saj sem bila tako zelo utrujena. Tresla me je mrzlica, hkrati sem vrela od vročine. Po licih so mi tekle solze obupa, nisem si znala pomagati.« 

Preberite še: Seznam brezplačnih kulturnih vsebin, ki jih lahko spremljamo v karanteni 

Tea je na svojem blogu podrobno opisala tudi, kako poteka testiranje: »V vrsti stojiš na razdalji nekaj metrov kličejo enega in po enega. Ko si na vrsti, te pričaka par ljudi, zavitih od stopal pa do zadnjega laska na glavi (seveda popolnoma razumljivo in pravilno). Se spomnite možicev iz Monsters Inc, ki so zadolženi za uničenje človeških predmetov, ki pridejo v njihov svet? No, njim so bili podobi,« poskuša nekaj humorja v kruto resnico stisniti Slovenka, čeprav jo je klic, da je pozitivna, tako pretresel, da so se ji »po licih ulile solze«. 

Tea bi s svojimi zapisi ljudi in predvsem mlade rada opozorila na resnost situacije. »Že res, da mladi virus prebolijo, nato pa živijo naprej, kot da ni bilo nič, a čas, ko virus prebolevaš, je mučen,« je priznala. »Blog sem odprla zato, ker smo zasuti s številkami, s statistiko, z informacijami o tem, kaj narediti, da virusa ne dobiš in kakšna so navodila, če zboliš. Kje pa piše, kaj narediti v času zdravljenja? Če najdem nekaj, kar bo pomagalo, bi rada delila tudi z ostalimi. Dajmo stopit skupaj (medtem ko smo vsak varno v svojem domu seveda) in zajezimo to zoprno bolezen, saj bo šlo,« je prepričana.