Slezenovec: plevel, ki raste po vsej Sloveniji in vsebuje izjemno zdravilno snov
Če še niste slišali za slezenovec, (ne govorimo o navadnem slezu), pa ste ga gotovo že kdaj opazili. Ta plevel namreč raste povsod po Sloveniji. A čeprav je tako razširjen, le malo ljudi ve, da ga lahko brez zadržkov uživamo, in to od listov do korenin, poleg tega pa je tudi zdravilen, saj vsebuje veliko dragocenih hranilnih snovi.
Skrivnost je v sluzi
Slezenovci veljajo za ene najstarejših rastlin na svetu, ki jih je človek uporabljal tako za hrano kot zdravilo že od antike. Poznamo več različnih vrst, v Sloveniji pa jih raste približno sedem. Od tega sta najbolj razširjena gozdni slezenovec (Malva silvestris) in navadni slezenovec (Malva neglecta), ki rasteta ob poteh, na zapuščenih poljih, pa tudi na vrtovih, ob hišah in na gradbiščih, včasih kar iz zidov, škarp ali kakšnih jaškov, saj predvsem navadni slezenovec ljubi rastišča, kamor posega človek.
Slezenovci slovijo po vsebnosti vitaminov, antioksidantov, antocianinov čreslovin in zdravilnih sluzi. Sluzi so kemijsko polisaharidi, ki v vodi nabreknejo in lajšajo težave, povezane s človeško sluznico. Slednje so vedeli že naši predniki, zato so slezenovce v tradicionalni medicini predpisovali za zdravljenje dihal in prebave.
Iz sluzi slezenovcev so nekoč pripravljali tudi sladkorne penice, znane pod imenom »marshmallows«, kar je angleško ime za navadni slez, ki je bil poleg slezenovcev nekdaj sestavina tega priljubljenega posladka. Penice, ki jih na trgovskih policah najdemo danes, pa žal ne vsebujejo več niti slezenovcev niti slezov, njihovo sluz je v industrijski proizvodnji nadomestila želatina.
Vendar to ne pomeni, da so slezenovci utonili v pozabo. Znanstvene raziskave so pokazale, da slezenovci krepijo imunski sistem in delujejo protivnetno, protibakterijsko, antioksidativno ter v nekaterih primerih tudi protirakavo, zabeležili pa so celo potencialne učinke izvlečkov te rastline na ublažitev simptomov Alzheimerjeve bolezni.
Posušeni listi in cvetovi tako gozdnega kot navadnega slezenovca se še vedno dobijo v lekarni, nabiramo in sušimo pa jih lahko tudi sami in iz njih pripravljamo hladne namoke in poparke. Pitje tovrstnih čajev pomaga proti vnetju žrela in gornjih nihal ter pri pljučnih boleznih in hripavosti. Pomirja tudi kašelj in blaži skeleča usta, žrelo ter vnetja želodca in črevesja. Poleg tega sluzi slezenovcev vplivajo še na veliko potrebo, saj uravnavajo iztrebljanje.
Oba slezenovca lahko uporabimo tudi za zunanje težave, saj so raziskave potrdile, da te rastline pomirjajo kožo in pospešijo celjenje ran. Z obkladki je mogoče blažiti še pike žuželk in očesna vnetja, s poparki pa lahko izpiramo rane in nosno sluznico, ki jo je načel prehlad.
PREBERITE ŠE -> Navadni plešec: zdravilni plevel, ki lajša menstruacijo in nadomesti gorčico
Slezenovca ne prelivajte s kropom
Priporoča se, da liste in cvetove najprej namočite v hladni ali mlačni vodi, saj dragocene polisahardine snovi pri temperaturah, višjih od 45 stopinj Celzija začnejo razpadati, nastalo tekočino popijete, nato pa namočene liste in cvetove še enkrat prelijete z vrelo vodo, kar bo iz rastline izlužilo še ostale zdravilne učinkovine.
Poleg suhih listov in cvetov je slezenovec mogoče uživati tudi svež, in sicer od listov do korenin.
Spomladi in jeseni lahko nabirate mlade liste, ki so bolj prijetnega okusa kot starejši. Ker so nekoliko trši kot običajna solata, jih ljudje raje pokuhajo in jedo kot prilogo v stilu špinače.
S svežimi cvetovi, ki se na rastlini odprejo od aprila do septembra, lahko popestrite jedi. Ko rastlina cveti, jo je tudi najbolje nabirati za čaje in obkladke, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin.
PREBERITE ŠE -> Ščetica: neverjetna rastlina, ki ima moč premagati boreliozo (tudi zastarano okužbo)
Po cvetenju slezenovec tvori plodove oziroma semena, ki po obliki spominjajo na okrogle kolute. Tudi ti so užitni in zelo zdravi, saj vsebujejo kar 21 odstotkov beljakovin in 15 odstotkov maščob. Ko so še zelene barve, jih lahko jemo kar surove, ko porjavijo, pa jih je pred uživanje potrebno pokuhati kot riž ali žitarice. Če jih zelene popražimo, bodo dobili aromo sira.
Od vseh delov rastline prav korenine slezenovcev vsebujejo največ sluzi, zato so idealne za zgostitev enolončnic in omak. Korenine izkopavamo v hladnih mesecih, če jih ne bomo uporabili takoj, pa jih lahko tudi posušimo in zmeljemo v prah.
In še opozorilo, ki velja pri nabiranju vseh zdravilnih rastlin. Previdno izbirajte rastišča, kjer boste trgali slezenovce, saj lahko iz okolice črpajo škodljive snovi. Ker rastejo resnično povsod, tiste, ki so se udomačili med gradbenim materialom in blizu deponij ali cest, raje pustite pri miru.
