Rukola: Odlična solata, ki pomaga pri zdravljenju raka
Pravo slovensko ime za rastlino, ki jo danes večina pozna kot rukolo (to poimenovanje smo povzeli od Italijanov), je navadna rukvica, njeno znanstveno ime pa je Eruca sativa. Njeno angleško poimenovanje je 'rocket', kar pomeni raketa. Gre za enoletno rastlino, ki spada v družino križnic, kamor sicer uvrščamo tudi brokoli, špinačo in ohrovt.
Zraste lahko tudi do enega metra visoko, njeni listi, ki so dolgi in pernati, pa spominjajo na regratove. Semena so majhna in okrogla ter rastejo v strokih. Njeni cvetovi so majhni in beli. Rukola je prepoznavna po svoji značilni aromi in rahlo pekočem okusu, ki je posledica žveplovih spojin, ki ji vsebuje.
Včasih je bila prepovedana v cerkvenih in samostanskih vrtovih
Rukola je mediteranska rastlina, ki je med Primorci znana že iz časov antike. Njena rastišča obsegajo predele od Maroka do Portugalske in od Turčije do Libanona. Gojili so jo že v rimskih časih; predvsem zaradi njenih listov in semen, s katerimi so obogatili okus olj. Od prvega stoletja našega štetja dalje se uporablja tudi v medicinske namene. Zanimivo je, da je bilo rukolo včasih prepovedano zasajati v samostanskih in cerkvenih vrtovih. Razlog je njena zmožnost povišanja libida – deluje namreč tudi kot afrodiziak.
Rukola spada med tista živila, ki vsebujejo največ vitaminov, mineralov in fitohranil na količino kalorij. Bogata je z vitaminom A, v njej pa so tudi vitamini B, C, E in K; železo, mangan in baker. Vsebuje tudi veliko kalcija; v njej ga je kar osemkrat več kot v običajni solati. Vsebuje vlaknine in druge snovi, ki delujejo preventivno proti razvoju nekaterih vrst raka. Kot v vseh zelenih rastlinah je tudi v rukoli veliko klorofila, ki igra pomembno funkcijo v našem telesu, saj vanj vnaša kisik.
PREBERITE ŠE -> Hren: blagodejen vpliv na zdravje (in kdo se mu mora izogibati)
V hladilniku jo hranimo največ dva dni
Večinoma uporabljamo njene liste, vendar so užitni vsi deli rastline. Če rukolo kupite v trgovini, jo najprej operite, nato osušite njene liste in jo največ za dva dni hranite v hladilniku, najbolje v zaprti posodi. Rukolo lahko jemo kuhano ali surovo. Prednost surove rukole je v tem, da ohrani vse svoje koristne sestavine, medtem ko se po kuhanju ta nekoliko omehča in postane manj pikantna.
V kulinariki jo lahko uporabimo na različne načine; pri pripravi pic, testenin, rižot, solat, smutijev, sendvičev, omlet in zavitkov. Z njo lahko nadomestimo nekatere druge vrste zelenjave in zelišča. Tako jo lahko namesto bazilike uporabljamo pri pripravi pesta. Njena semena se uporabljajo za aromatiziranje olj in tudi kot afrodiziak. Cvetovi, ki so še nekoliko bolj pekoči kot listi, so lahko zanimiv dodatek jedem za tiste, ki obožujejo pikantno hrano.
Izboljšuje prebavo in ima blagodejne učinke na zdravje oči
Kot že omenjeno je rukola zaradi vsebnosti žveplove spojine sulforafan živilo, ki preprečuje razvoj in razrast rakavih celic. Ta spojina je namreč tista, ki onesposobi histon deacetilazo – snov, ki sodeluje pri napredovanju rakavih celic. Rukola je lahko še posebej učinkovita kot pomoč pri zdravljenju raka na prsih, materničnem vratu, prostati, črevesju, jajčnikih, pljučnem raku in raku v ustih.
Gre tudi za rastlino, ki blagodejno vpliva na prebavo in odpravlja zaprtje. Pomirja želodčno kislino, hkrati pa zmanjšuje njeno prekomerno izločanje. Prečiščuje kri ter spodbuja delovanje pljuč in jeter. Z rednim uživanjem rukole lahko izboljšamo zdravje oči in zmanjšamo tveganje za nastanek sive mrene v starosti.
Gre za rastlino, z žvečenjem katere si lahko pomagamo proti ustnemu zadahu. Zaradi njenega blagodejnega vpliva na kosti bomo z rednim uživanjem le-te zmanjšali možnosti pojava osteoporoze. Učinkuje tudi proti sladkorni bolezni; znižuje namreč vrednosti glukoze, izboljšuje odziv na inzulin in preprečuje nastanek oksidativnega stresa, ki je povezan s sladkorno boleznijo.
Rukola hkrati izboljšuje pripravljenost na telesno vadbo. Dušikove spojine, ki jih vsebuje, namreč izboljšujejo preskrbljenost mišic s kisikom med aktivnostjo, zaradi česar se izboljša vzdržljivost pri dlje trajajoči športni dejavnosti.
