Znaki slabokrvnosti

Najpogostejši pokazatelji slabokrvnosti so: vrtoglavica, občutek šibkosti, bledica, utrujenost, izguba apetita, motnje koncentracije, glavobol, mrzle dlani in stopala, pospešen srčni utrip, zadihanost ob majhni obremenitvi, težave s požiranjem, pogoste okužbe, želja po uživanju neobičajnih snovi … Slabokrvnost se ugotavlja s krvnimi preiskavami, ki pokažejo morebitno pomanjkanje železa, ter preiskavami srčnega utripa in delovanja pljuč. Začetek zdravljenja med drugim zahteva spremembo prehranskih navad. Kadar je anemija že razvita, pa je potrebno zdravljenje z ustreznimi zdravili.

Kombinacije živil

Da bi preprečili slabokrvnost, lahko veliko storimo sami. Ključnega pomena je, kot omenjeno, ustrezna prehrana, ki je vir železa, vitaminov in mineralov. Na absorpcijo železa iz hrane v prebavilih vplivajo kombinacije živil, ki jih uporabljamo v prehrani. Ločimo živila, ki pospešijo absorpcijo železa v telesu, in tista, ki jo zavirajo.

Pospeševalci: meso (svinjina, jagnjetina, govedina, perutnina), ribe in morski sadeži, vitamin C; sadje (črni ribez, limona, pomaranča, papaja, jagoda, orehi, grenivka, kivi, melona …) in zelenjava (brokoli, brstični ohrovt, blitva, peteršilj, poper, ohrovt, hren, cvetača, drobnjak, koleraba, gorčica, špinača, paradižnik, paprika …)

Zaviralci: fitati (stročnice, semena), polifenoli (čaj, kava, origano, kakav), kalcij (mleko, mlečni izdelki) in soja. Tem hranilom se seveda ne odpovemo, temveč jih ustrezno prilagodimo v svojih jedilnikih.

Sedemdnevni sredozemski jedilnik

Na spletnem portalu aktivni.si so iz različnih receptov sestavili sedemdnevni sredozemski jedilnik, primeren za ta poletni čas. Sredozemska dieta se tudi ne uvršča brez razloga med najbolj zdrave in učinkovite diete oziroma načine prehranjevanja. Ni vam treba popolnoma spremeniti navad. Kljub temu da sredozemska dieta priznava zelo širok nabor »dovoljenih« živil, si zastavimo cilj, ki je za nas realen in se bo dobro vključil v naš trenutni (zdravi) življenjski slog. Navedene količine so okvirne, zato jih prilagodimo svojim potrebam. Kar pa je najpomembnejše: pri tem načinu prehrane ni nič prepovedano – niti sladica!

Zajtrk

1. 2 rezini polnozrnatega kruha + 2 žlici arašidovega masla + jabolko ali hruška

2. 100–150 g kuhane kvinoje + zelenjava + (mehko) kuhano jajce

3. Fritata s sladkim krompirjem ali zelen­javo

4. 80 g kuhane ovsene kaše + 40–50 g češenj + žlica nasekljanih orehov

5. Lonček grškega jogurta + žlica medu + 50 g jagodičevja + žlica beljakovinskega praška

6. Jajce + 2 žlici kozjega sira + 2 rezini polnozrnatega kruha

7. 2 rezini polnozrnatega kruha + 1/4 avokada, žlica mlete rdeče paprike

Kosilo

1. Tunina solata s kumarami (lahko tudi z drugo zelenjavo) in indijskimi oreščki + 50–100 g melone

2. Zelena solata + paradižnik + kumare + 2 žlici sira feta + 80 g čičerke + 2 žlici balzamičnega kisa

3. Nadevan sladki krompir (nadev po želji, a v skladu s smernicami diete)

4. Mineštra + rezina polnozrnatega kruha + 50–100 g sadne solate

5. Z zelenjavo nadevan jajčevec + 80–100 g kuhanega bulgurja

6. Piščančje prsi na žaru + 100 g cvetačnega pireja z rižem

7. Riba na žaru (lahko tudi suši) + stročji fižol ali blitva s krompirjem




Večerja

1. Losos + rukola + žlica oljčnega olja

2. Bučni rezanci + omaka z mletim mesom

3. 80–100 g polnozrnatih testenin + sotirani paradižniki + pesto + žlica naribanega parmezana

4. Riba v ponvi + solata iz citrusov (lahko dodamo tudi zeleno solato)

5. Popečena zelenjava (čebula, paprika, jajčevec, cvetača) + losos na žaru + 50 g polnozrnatega kuskusa

6. Škampi ali kozice, povaljani v kosmičih rdeče paprike + stročji fižol (ali podobno)

7. Losos ali tuna + zelenjavni narastek

Prigrizki

1. Narezana kumara + česnov humus

2. 50 g pistacij + pomaranča

3. Beljakovinska ploščica (še bolje, če jo naredimo sami doma)

4. Češnjevi paradižniki + pest oljk + 50 g sira

5. 100 g omake baba ganuš + trakovi paprike

6. (Trdo) kuhano jajce + jabolko

7. Jogurt + 3 sveže fige (lahko tudi drugo, podobno sadje)