Zdravnica z licenco FMF za ultrazvočne preglede v nosečnosti, ginekologiji in ultrazvočne preglede dojk, vodi tako imenovano ginekološko ambulanto prihodnosti in je prepričana, da je v iskrenem pogovoru s pacienti mogoče rešiti vse dvome. 

Povprečna starost mater ob rojstvu otrok je po drugi svetovni vojni vsako leto višja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila leta 2018 Slovenka, ko je rodila prvič, v povprečju stara 29,5 leta. Za družino se odločamo vse kasneje. Katere številke pa vam ponuja praksa?

V Diagnostičnem centru Strah letno pregledam reprezentativni vzorec slovenskih nosečnic, saj so zaradi najnovejše metode za odkrivanje downovega sindroma in določenih drugih najpogostejših kromosomskih nepravilnosti pri plodu, ki jo izvajamo, k meni napotene nosečnice več kot sto ginekologov. To pomeni, da imam kar dober vpogled v celotno populacijo slovenskih nosečnic. Na svoje začudenje sem lani na preglede sprejela ogromno mladih, starih od 22 do 28 let.

Številne ženske so se po začetnem navdušenju nad rojevanjem doma začele zavedati, da je porodnišnica kljub vsemu za porodnico in otroka najvarnejše okolje. Tiste, ki se vseeno odločijo, da bodo rodile doma, pa prevzamejo veliko odgovornost. 

Katere družbene trende opažate med svojimi pacientkami?

Vse bolj so ozaveščene. Odkar imamo v centru že osem let na voljo najsodobnejše presejalne teste za zgodnje odkrivanje kromosomskih nepravilnosti, opažam, da se jih vse več odloča zanje. NIPT oziroma neinvazivno predrojstveno testiranje, ki temelji na določevanju plodovih kromosomov v periferni krvi nosečnice, je varno in zanesljivo. Le z eno epruveto krvi nosečnice lahko z več kot 99-odstotno zanesljivostjo ugotovimo, ali ima plod morebitno kromosomsko nepravilnost. 

Nosečnice se čedalje bolj zavedajo, da sta tako ultrazvok zgodnje morfologije kot meritev nuhalne svetline »le« 80-odstotno zanesljiva, zato si želijo vse bolj natančnih informacij. Čeprav je ta genetski test plačljiv, se družina zaveda, da je nekaj, kar lahko bodočo mamico pomiri. Slovenci sicer še vedno le stežka plačujemo za zdravstvene storitve, ker smo prepričani, da nam mora prav vse kriti zdravstveno zavarovanje. Zato sem tudi sama presenečena, ker je nosečnic, ki se odločijo zanje, vse več. Ko pridejo k meni z vprašanjem, kaj še lahko naredijo, jim svetujem po svoji vesti, znanju in izkušnjah. Številne se bojijo amniocenteze, saj pri njej obstaja verjetnost splava. Zato je zavest o tako imenovani personalizirani medicini tudi v Sloveniji vse višja. 

Preberite še: Seks in orgazem v nosečnosti: da ali ne?

Družbena omrežja so polna zgodb o porodih doma. Je to nov slovenski trend ali gre za osamljene primere porodnic?

K sreči je porodov na domu malo. Številne ženske so se po začetnem navdušenju nad rojevanjem doma začele zavedati, da je porodnišnica kljub vsemu za porodnico in otroka najvarnejše okolje. Tiste, ki se vseeno odločijo, da bodo rodile doma, pa prevzamejo veliko odgovornost. Mnoge, ki vstopijo v mojo ordinacijo, so zelo ozaveščene in načitane. Problem se pojavi, ko ugotovimo, da so marsikaj prebrale, a to ne pomeni nujno, da so to pravilno interpretirale. Tukaj vstopimo mi, zdravniki, ki si moramo vzeti dovolj časa, da jim ponudimo občutek varnosti. 

Pri mojih pacientkah se skoraj nikoli ne zgodi, da ne bi upoštevale strokovnega mnenja, če je podano pristno in empatično. Zavedam pa se, da številni drugi zdravniki nimajo te »sreče«, saj so vpeti v sistem, ki zahteva izmenjevanje pacientov kot po tekočem traku. Če so zdravniki preobremenjeni, nimajo časa za pogovor. S pacienti ne vzpostavijo prepotrebnega stika, ti pa nato tavajo v temi. Moje izkušnje kažejo, kako neprecenljivo je, če ima zdravnik možnost pacientu zares prisluhniti. Nikoli se ne sme posmehovati, saj se mora zavedati, da nobeno vprašanje ni neumno. Če si vzame čas, potem pacienti vedno slišijo, kar jim želi sporočiti. Ima namreč dostop do informacij, ki jih ne zmorejo najti sami.

Preberite še: Kaj bi morale jesti v nosečnosti 

Ali tudi v svoji praksi opažate zatekanje k iskanju odgovorov na internetu?

Pomirjena nosečnica, pri kateri nosečnost poteka brez zapletov, mnenj ne bo iskala na spletu. Če pa se kadar koli pojavi na videz še tako nezahtevna težava, če sliši le eno besedo, ki ji ni všeč – in bi morda lahko nakazovala na zaplet –, lahko kaj hitro začne za odgovori brskati na medmrežju. Žal ima splet še vedno velik vpliv. Ne naredi pa veliko drugega kot to, da pri pacientkah rodi anksioznost.

Poglejva si samo cepljenje. Zdravniki preprosto nimamo časa, da bi se vsak dan ukvarjali z razlaganjem njegovih prednosti in koristi. Iskreno, obupali smo. Dokazov, da je nepogrešljivo, je ogromno. Predvsem pa nimamo časa – v nasprotju z dvomljivci –, da bi o njih polemizirali v neskončnost. 

Vas je kdaj katera hoteli podučiti o vašem delu?

Seveda, a res redko. Kot sem rekla, zanje si vzamem čas. Se mi je že zgodilo, da sem imela v ordinaciji kakšno, ki je ofenzivno želela uveljaviti svoje mnenje. Tedaj vedno v pogovoru pojasnim, kakšne so strokovne smernice. Predvsem pa sem jasna po koncu razlage, in sicer da je glede tega, kako se bo na podlagi povedanega odločila, žogica na njeni strani. 

Poglejva si samo cepljenje. Zdravniki preprosto nimamo časa, da bi se vsak dan ukvarjali z razlaganjem njegovih prednosti in koristi. Iskreno, obupali smo. Dokazov, da je nepogrešljivo, je ogromno. Predvsem pa nimamo časa – v nasprotju z dvomljivci –, da bi o njih polemizirali v neskončnost. 

V življenju imamo zdravniki samo dve nalogi, da delamo in se izobražujemo. Ko se s problemom ukvarjamo na štiri oči, si seveda vzamemo čas in zaskrbljenemu povemo, kar je treba, a na koncu nam ne preostane drugega, kot da odločitev položimo v njegove roke. Zavedamo se, da ima vsak pravico do svoje odločitve, da ne smemo nikogar v ničesar siliti, a smo vseeno jasni: vsaka odločitev prinese tudi odgovornost za njene posledice.