Prehranske goljufije: Ko živila, kupljena v trgovini, niso to, kar bi morala biti
Nedavno sem pogledala poučen francoski dokumentarni film The Criminals Running Our Food Chain na temo organiziranega kriminala v prehranski verigi, ki potrošniku da misliti. Prevare na področju prehranskih izdelkov še zdaleč niso tako redke, kot bi si želeli, dejstvo pa je, da jih je velikokrat težko odkriti. Sploh v današnji poplavi raznoraznih živilskih izdelkov, ki k nam prepotujejo z različnih koncev sveta in preko številnih členov v verigi, je prepoznavanje le-teh celo za strokovnjake na tem področju lahko precejšen podvig.
Običajno je povod za začetek preiskave določenega živila nerealno nizka prodajna cena glede na pričakovane proizvodne stroške, včasih pa se preiskava lahko začne zaradi sumljivega videza izdelka ali morebitnih zdravstvenih težav, ki jih je ta pri porabnikih sprožil.
Ker so kazni za tovrstne prekrške sorazmerno nizke, se celo številni goljufi, ki so bili zanje že kaznovani, kasneje odločajo za nadaljevanje tega početja, saj jim to omogoča dober zaslužek. Vse v dokumentarnem filmu predstavljene goljufije so bile odkrite v Evropi, ki naj bi v svetovnem merilu veljala za prehransko najbolj varno.
Oljčno olje po sumljivo nizki ceni, v njem pa niti ene olive
Veliko goljufij naj bi se odvijalo na trgu ekstra deviškega oljčnega olja, ki je še posebej v Italiji izjemno priljubljen produkt, zaradi katerega je državni proračun letno višji za ca. 1,2 milijarde evrov. Majhni proizvajalci le-tega so v zadnjih letih v precejšnji stiski, saj zaradi vse bolj nestabilnih vremenskih razmer izgubijo velike količine pridelka, hkrati pa je na trgu vse več oljčnega olja večjih podjetij, ki tega ponujajo po precej nižjih cenah.
Medtem ko mali pridelovalci olive pridelajo in v olje stiskajo sami, večja podjetja olive običajno uvažajo iz drugih držav, jih nato stisnejo in jim primešajo večji delež uvoženega olja.
Obstajajo pravila, ki določajo, kolikšen delež uvoženega olja je še lahko primešan, da se olje še vedno kategorizira kot italijansko. Italijanska oljarska podjetja so sicer deležna rednih inšpekcijskih pregledov, pri čemer se preverja ustreznost oljčnega olja.
Pred leti je pozornost inšpektorjev pritegnilo ekstra deviško oljčno olje, ki je bilo na italijanskem trgu naprodaj za zgolj 3,5 evra na liter, kar je bistveno manj od pričakovane proizvodne cene takega izdelka. Poleg tega so bile na embalaži navedene stiskalnice, v katerih naj bi ti pridelovali olje, ki sploh niso obstajale. Olje je bilo naknadno laboratorijsko testirano, pri čemer je bilo ugotovljeno, da v njem ni niti ene olive, saj je bilo to v celoti repično.
Po dolgotrajnih skrivnih preiskavah poslovanja podjetja je bilo ugotovljeno, da je bilo repično olje uvoženo iz Turčije, za povrh pa je imelo še pretečen rok uporabnosti.
V cisternah je bilo transportirano v skrivni obrat, kjer so mu dodali klorofil, da je to po videzu postalo bolj podobno oljčnemu, poleg tega pa so mu primešali tudi betakaroten, s katerim so spremenili njegov vonj. Strokovnjaki ocenjujejo, da so proizvodni stroški tako obdelanega olja znašali največ 1,2 evra na liter, zato so bili že s prodajno ceno 3,5 evra ustvarjeni veliki dobički. V dveh letih naj bi podjetje na račun prevare zaslužilo kar sedem milijonov evrov.
PREBERITE ŠE -> Kako pravilni skladiščiti krompir
V mesnih izdelkih, kjer naj bi bila govedina, odkrito konjsko meso
Leta 2013 so na Irskem zabeležili nenavaden primer goljufije. Meso, ki je bilo označeno kot 100-odstotno goveje in se je pojavljalo v številnih predelanih živilih, kot so lazanje, sendviči in ravioli, so inšpektorji vzeli pod drobnogled zaradi sumljivo nizke cene. Pri tem so ugotovili, da je šlo v resnici za konjsko meso.
Preiskava situacije je bila zaradi številnih členov v verigi dolgotrajna in inšpektorji so naposled odkrili, da je krivec za nastalo situacijo nizozemski prodajalec mesa, ki je kupoval kanadsko in romunsko konjsko meso, nato pa zamenjal oznake na pakiranem mesu in lažno prikazal, da gre za govedino. S tem je dobro zaslužil, saj je konjsko meso naprodaj po precej nižji ceni kot govedina, zato ga je lahko poceni kupil in drago prodal.
PREBERITE ŠE -> Zakaj mačke rade spijo ali 5 razlogov, zakaj vas pes liže
Tunina, obdelana s kemikalijami: povzroča lahko zastrupitev in alergije
Za konec je bilo kot precej tvegano živilo, ki je na voljo na trgovskih policah, predstavljena tunina. Tuni so večinoma ulovljeni v Indijskem ali Tihem oceanu, takoj po ulovu pa se jih zamrzne in transportira do prodajalcev.
Pogosta prevara, ki se je lotevajo predelovalci tunine, je ta, da vanje vbrizgajo vodo, ki nato skupaj z ribami zamrzne. Tako se njihova masa umetno poveča, s tem pa se poviša tudi cena, po kateri jo prodajajo. Vendar pa to ni največji problem. Predelovalci tunine se poslužujejo tudi nekaterih drugih spornih trikov, ki imajo lahko škodljive posledice na zdravje potrošnikov.
Na trgu lahko najdemo tako rjavo kot rdečo tunino; slednja je veliko bolj cenjena in zato tudi dražja. Ko so inšpektorji opazili, da se na trgu čedalje več rdeče tunine prodaja po sumljivo nizkih cenah, so začeli raziskovati, kaj se skriva v ozadju. Ugotovili so, da imajo nekateri predelovalci tunine v lasti posebne stroje za njeno obdelavo. Z njimi so vanjo vbrizgali kemikalije, zaradi česar je rjava tunina spremenila barvo in postala rdeča, s čimer je izgledala identična kot rdeča.
Za ta trik so se odločili, da so lahko tunino prodali po višji ceni. Je pa zaradi tovrstne obdelave pri nekaterih potrošnikih posledično prišlo do zastrupitev ali alergijskega šoka. Ta prevara je bila leta 2016 najprej odkrita v Španiji, leto kasneje pa so po Evropi zabeležili preko 450 tovrstnih primerov, kar priča o tem, da ta praksa sploh ni tako redko v uporabi.
Menim, da ni smiselno, da zaradi vseh goljufij, ki se v prehranski verigi dogajajo, postanemo prestrašeni, je pa vsekakor dobro dvakrat razmisliti, preden naslednjič v trgovini posežemo po predelani hrani, izdelkih s cenovnega dna ali po živilu, ki je na naše trgovske police prišlo z drugega konca sveta. Sploh če imamo na drugi strani na voljo živila lokalnih pridelovalcev, ki jim lahko veliko bolj zaupamo.
Vir: francoski dokumentarni film The Criminals Running Our Food Chain
