Kaj je namen čiščenja telesa?

Čiščenje telesa, lahko temu rečemo tudi postenje, je bolj temeljito od običajnega vsakodnevnega izločanja toksinov iz telesa. Namen je razstrupljevanje posameznih organov in telesa kot celote. Cilj je pomagati prebavnim organom in izločilom, hkrati se okrepi delovanje možganov, srca in ožilja. Obseg postenja je odvisen od našega življenjskega sloga, od tega, denimo, kakšno hrano uživamo in predvsem koliko, kako pogosto se gibamo, smo v stresu ipd. Kdor se težko obrzda med prazniki in uživa dobrote prek vseh meja, potrebuje intenzivnejši in daljši post. Nasprotno nekdo, ki sicer uživa pestro hrano in zanj tudi prazniki niso večja težava, posta ne potrebuje ali le za kak dan. Sčasoma vsak prepozna znake telesa, klic na pomoč, težave s kožo na primer, in takrat je čas, da se ustavi in privošči blažjo hrano. Kaj ni tako, da nam po praznikih vedno prija lažja mineštrica?


V knjigi Zdrava prehrana je prava odločitev so omenjene tri stopnje razstrupljanja. 

Kdor se želi lotiti čiščenja telesa bolj korenito, mu svetujem to storiti v treh stopnjah. Vsaka stopnja traja en teden ali dva oz. manj ali več, glede na počutje. Najboljši in najbolj učinkovit celoten čas razstrupljevanja je šest tednov. Pri tem smo pozorni na prebavo, utrujenost, zastajanje vode, zmedenost in slabo koncentracijo, močan vonj blata in zadah iz ust idr. Posamezna stopnja naj traja do občutnega izboljšanja omenjenih znakov.



Katerim naravnim razstrupljevalcem dajemo prednost, da se celice hitreje znebijo strupenih odpadkov?

Za prvo stopnjo razstrupljevanja izberemo beljakovinska živila (jajca, jagnjetina, morske ribe), nakaljena semena (kalčki), sadje (hruške, jagodičje, ananas), zelenjavo (kuhan krompir v olupku, koromač, bučke in buče, korenje, koprive, ohrovt) in določene začimbe (koper, kumina, ingver, meta). Zelenjavo kuhamo v sopari ali jo na hitro podušimo. Škrobnim živilom se skušamo izogibati. Da nismo lačni, uživamo več sezonske zelenjave. V drugo stopnjo razstrupljevanja dodamo različna kuhana žita (proso, pira, amarant) in riž. Uživamo veliko zelenjave, pretežno listnate (solata, radič). Od beljakovin dodamo mlečne fermentirane izdelke (kislo mleko, kefir, jogurt), ki poskrbijo za črevesno mikrofloro. Odličen dodatek prehrani v tej stopnji je laneno seme kot vir maščobnih kislin omega-3. Uživamo ga mletega kot posip ali namočenega kot dodatek žitnim in mlečnim jedem. 

V tretji stopnji v prehrano postopno vračamo maščobe, pri čemer dajemo prednost kakovostnim in hladno stiskanim rastlinskim oljem, zlasti olju pšeničnih kalčkov in olju v lanenih semenih, avokadu, sezamu, olivah ter orehih. Od sadja naj bo v tej stopnji več limon, jabolk, temnega jagodičja. Še vedno naj glavnino jedilnika zavzema sezonska zelenjava, v tem času zelje, ohrovt, brokoli, tudi rdeča pesa. Poleg naštetega pijemo več toplih zeliščnih čajev, zlasti čaj pegastega badlja, saj vsebuje silimarin, ki močno ščiti jetra. Naj opomnim, da si piškot, vročo čokolado, potico in kar je še takšnih prazničnih sladkosti, lahko vsak izmed nas normalno privošči, vendar v zmernih količinah in ob predpostavki, da glavnino obrokov, tudi prazničnih, sestavlja zelenjava. Ta zmanjšuje kislost in glikemični indeks obroka, zaradi katerega si med prazniki nakopljemo kak kilogram preveč. Svetujem tudi, da močnate priloge v prazničnih jedilnikih količinsko vsaj zmanjšamo, saj obroku vendar sledi še izbrana sladica.