Nevroznanstvenik opozarja: Tako resne so posledice pomanjkanja spanja
Živimo v družbi, ki poveličuje produktivnost, perfekcionizem in materialne dobrine, dobrobit človeka pa prepogosto pušča ob strani. Tako je tudi pri spanju. Čeprav se vsi do določene mere zavedamo, da je dober spanec ključen za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in za optimalno delovanje kognitivnih funkcij, se mu pogosto prostovoljno odrekamo, čas, ko naj bi spali, pa koristimo za opravke, ki se nam zdijo bolj pomembni.
Vendar pa bi se morali ob spoznanju, kako pomembni procesi se odvijajo med spanjem in kako hude so lahko posledice njegovega pomanjkanja, še enkrat vprašati, zakaj dajemo prednost čemurkoli drugemu pred tem, da se naspimo. Dr. Matthew Walker, ameriški profesor za nevroznanost in psihologijo na univerzi v Berkeleyju, je preučevanju spanja posvetil več kot 20 let svojega življenja. V knjigi Zakaj spimo podrobno pojasnjuje, kaj vse je znanost doslej odkrila o pomenu spanja in posledicah pomanjkanja.
Krajša življenjska doba, upad plodnosti in večje tveganje za nekatere bolezni
O koristih spanja priča več kot 17.000 znanstvenih poročil. Iz njih je razvidno, da spanje podaljšuje življenje, krepi spomin in izboljšuje ustvarjalnost. Poleg tega naj bi ljudje, ki skrbijo, da vsako noč dovolj spijo, izgledali bolj mladostno, lažje pa naj bi tudi ohranjali optimalno telesno težo. Dober spanec je še posebej pomemben za profesionalne športnike, saj si z njim povečajo možnosti za dobro uvrstitev in zmanjšajo tveganja za poškodbe.
Po drugi strani se zaradi nezadostnega spanja na dolgi rok lahko poveča tveganje za razvoj raka, demence, Alzheimerjeve bolezni, povečajo pa se tudi možnosti, da bi prišlo do kapi ali srčnega napada. Pojavita se lahko tudi upad plodnosti in libida. Ljudje, ki konstantno spijo sedem ur ali manj na noč, se pogosto niti ne zavedajo, da so določene fizične in psihične težave, ki jih pestijo, dejansko posledica pomanjkanja spanja.
Neprespanost ima na vožnjo podobne učinke kot alkoholiziranost
Če ne poskrbimo za zadostno količino spanja, pride do upada zbranosti, poslabšanja odzivnosti in počasnosti v delovanju, kar pa je še posebej nevarno med vožnjo, saj se s tem poveča tveganje za nesrečo. Glede na znanstvene raziskave naj bi imel človek že po 19 urah nepretrgane budnosti zbranost na nivoju nekoga, ki ima v krvi tolikšno količino alkohola, da ne bi smel več sesti za volan.
V neki študiji, ki so jo izvedli na skupini udeležencev, so preučevali, v kolikšni meri se poslabša odzivnost, če premalo spimo. Ko so kandidati spali osem ur na noč, je bila njihova odzivnost na optimalni ravni. Nekateri kandidati so nato ostali budni naslednjih 24 ur in njihove sposobnosti odzivanja so v tem času drastično upadle.
Zanimivo je, da je do enake stopnje upada prišlo po 10 dneh šesturnega spanca ali po šestih dneh štiriurnega spanca. Pri udeležencih, ki so nekaj dni zapored spali le štiri ali šest ur, se tudi po dveh nočeh osemurnega spanja stanje ni povrnilo na optimalno.
To nam da vedeti, da če od ponedeljka do petka premalo spimo, tega manka konec tedna ne moremo kar nadoknaditi. Ko so kandidate, pri katerih je bila zaradi pomanjkanja spanca zaznana precej slabša odzivnost, povprašali, kakšna je ta glede na njihovo oceno, nihče od njih ni zaznal, da je tako slaba, kot je bila.
PREBERITE ŠE -> Boljše duševno zdravje: vprašanja, ki si jih je smiselno zastavljati vsak dan
Spanec ključnega pomena pri učenju
Spanje pomembno vpliva tudi na kratkoročni spomin. Ponoči namreč poteka obnova možganov in njihovih funkcij, poleg tega pa prihaja do razvrščanja in povezovanja podatkov. Okrepi se znanje, ki smo ga pred kratkim pridobili. Spanje nam je v veliko pomoč tudi pri osvajanju novih veščin. Velikokrat se namreč lahko zgodi, da se trudimo, da bi osvojili novo spretnost, pa nam ne gre in ne gre, po dobro prespani noči pa stvar lahkotno steče.
Če se učimo nečesa novega in bi radi pospešili proces pomnjenja, bi morali vsekakor v prvi vrsti poskrbeti za dober spanec. Če smo namreč neprespani, se zmožnost pomnjenja novih informacij bistveno poslabša, s tem pa moramo vložiti veliko več časa in truda, da bi prišli do enakega rezultata, kot če bi se isto snov učili spočiti.
PREBERITE ŠE -> Največ duševnih stisk je med akademsko uspešnimi dekleti (in to je razlog)
Študentje, ki se pripravljajo na izpite, se velikokrat odločijo, da kakšno noč ali dve pred izpitom ne bodo (dovolj) spali, to pa je glede na Walkerjeve ugotovitve slaba izbira, saj lahko zaradi poslabšanih sposobnosti pomnjenja nove snovi kljub večji količini časa, ki so jo na račun spanja prebili ob knjigah, pričakujejo slabše rezultate preizkusa znanja.
Zaradi pomanjkanja spanja do porušenega čustvenega ravnovesja
Znanstvene študije potrjujejo, da pride zaradi neprespanosti tudi do porušenega čustvenega ravnovesja. S tem se povečajo možnosti za čustvene izbruhe, posameznikovo razpoloženje pa hitro niha iz dobrega v slabega in nazaj. Posledice nespečnosti se lahko kažejo tudi v nasilnem vedenju in večjem tveganju za razvoj zasvojenosti.
Ker gredo duševne motnje pogosto z roko v roki z motnjami spanja, številni psihiatri pojasnjujejo, da so duševne motnje tiste, ki vplivajo na porušen vzorec spanja, medtem ko Walker ne izključuje možnosti, da povezava dejansko poteka v obratni smeri.
Meni, da obstaja velika verjetnost, da so številne duševne motnje dejansko posledica dolgotrajne neprespanosti in da bi veliko psihičnih težav lahko ublažili ali odpravili, če bi posamezniku omogočili, da se vsako noč naspi. V neki raziskavi so udeležence, ki so bili pred tem povsem zdravi, nekaj časa prikrajševali za REM fazo spanja, ki igra ključno vlogo pri obnavljanju možganov. Že po treh dneh so se posledice kazale v izjemnem poslabšanju duševnega zdravja, saj so vsi kazali tipične znake psihoze, doživljali pa so tudi halucinacije.
Povzeto po knjigi Zakaj spimo avtorja Matthewa Walkera.
