Nespečnost največkrat povezujemo z zaskrbljenostjo in stresom, povzročajo pa jo tudi bolezenska stanja. Ker je zadosten in pomirjajoč spanec nujen za dobro duševno in telesno počutje, je vredno poznati in preskočiti ovire, ki so pogosto vzrok, da prebedimo noč brez pravega počitka.

Spalni ritem

Od sedem do osem ur spi povprečen odrasel. A nič ne de, če morda štrlimo iz povprečja, potrebe so individualne, nekateri shajajo z manj kot šestimi urami, drugi jih potrebujejo vsaj devet, da se zbudijo naspani in lahko normalno delujejo čez dan. Spalni ritem se v življenju spreminja, načeloma starejši potrebujejo manj spanja kot mladi. Velja tudi, da je vsak kdaj že skromneje spal. In ko se zgodi, da smo zvečer budni dlje kot običajno, ne porušimo urnika, temveč naj velja pravilo uspavanja in prebujanja ob istem času.

Preberite še:  6 razlogov, zaradi katerih ste utrujeni

Sprožilci


Stres je v teh časih že kar naš stalni spremljevalec, zato težko utonemo v spanec ali se ponoči prebujamo. Tudi blaga depresija in anksioznost povzročata kratkotrajno nespečnost. Vzroki so lahko še akutne telesne bolezni, denimo astma, bolezni srca, ožilja, ščitnice, kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezni gibal, in bolezenska stanja, kot sta apneja in sindrom nemirnih nog, prav tako sprememba časovnega pasu in dejavniki iz okolja, denimo hrup, moteča svetloba v spalnici (hormon melatonin se izloča v temi in pomaga vzdrževati dobro spanje), neprimerni temperatura in vlažnost. Tudi čezmerno uživanje alkohola, kave, kajenje ter stranski učinki nekaterih zdravil lahko povzročajo nespečnost. 


Posledice neprespanosti

Zaslediti je mogoče mnenja, da smo zahodnjaki kronično neprespani, menda naj bi spali uro, po nekaterih izsledkih celo do dve uri manj kot naši predniki še pred pol stoletja, po statistikah naj bi se z različnimi oblikami nespečnosti spopadalo od 20 do 30 odstotkov odraslih. Pomanjkanje spanja v krajšem obdobju ne pomeni nujno zanesljive škode za zdravje, vendar je seznam posledic slabo prespanih noči obsežen: poznajo se že na obrazu s temnimi kolobarji pod očmi in zehanjem. Moteno spanje se kaže v utrujenosti, razdražljivosti, izčrpanosti, z glavoboli. Neprespanost slabi obrambno sposobnost telesa, večje je tveganje za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak.

Preberite še:  Nespečnost je resna težava sodobnega človeka

Higiena spanja

Pri zdravljenju nespečnosti sta pomembna opredelitev – o kronični nespečnosti govorimo, če traja več kot tri tedne in vsaj tri noči na teden – in odpravljanje vzroka. Uspavala s kratkotrajnim učinkom so primerna za zdravljenje kratkotrajne nespečnosti. Sicer se kot učinkovita pomoč vse bolj uveljavljajo različne psihološke tehnike – s spremembo navad, mišljenja in načinom življenja postavimo načela higiene spanja in tako lahko uspešno zdravimo nespečnost. Za zdravo in sproščeno spanje ponoči se je pametno odpovedati popoldanskemu dremežu, prav tako mora biti postelja namenjena izključno spanju, ne pa delu, branju ali gledanju televizije in brskanju po telefonu ali tablicah, kar so v zadnjem času zelo priljubljene aktivnosti. 


Ko se uležemo, ne zaspimo takoj, saj živčni sistem potrebuje čas za umiritev. Velja pa, da raje vstanimo, če po dvajsetih minutah ne moremo zaspati, pojdimo v drug prostor in počnimo kaj sproščajočega. Nesmiselno je vztrajati v postelji in se v upanju na spanec v nedogled premetavati. Ko smo dovolj zaspani, nas bo spanec zvabil v posteljo in bomo verjetneje zaspali. Krepčilnega spanca tudi ne bodo spodbudile negativne misli, zato je pretiravanje s strahom zaradi zdravstvenih posledic, če gre za kratkotrajno in starostno nespečnost, odveč, predvsem ker spanec prej odložijo, kot prikličejo.



Zeliščna lekarna

Ustrezne spalne navade imajo pri zdravljenju nespečnosti vsekakor prednost pred zdravili, v našem okolju je tradicionalno tudi samozdravljenje z zeliščnimi pripravki, denimo meliso, poprovo meto, baldrijanom. Baldrijan je zelišče, ki je že iz davnine pogosto uporabljano pri nespečnosti, saj menda deluje na raven nevroprenašalcev, prav tako kot tablete proti nespečnosti. Da bo baldrijanova kura učinkovita, zeliščarice priporočajo redno jemanje vsaj dva do štiri tedne. Čaj ali kapljice, raztopljene v mlačni vodi, bodo najbolje učinkovali, če napitek spijemo eno uro pred spanjem ali vsaj pol ure prej. Stranski učinki se navadno pokažejo z rahlimi motnjami v prebavi. Druga zelišča, denimo kamilice, so prav tako zelo uspešna naravna zdravila proti nespečnosti. Nekoliko ohlajen poparek spijemo najkasneje pol ure pred spanjem. Kadar pa težava v enem mesecu kljub navedenim ukrepom ne izzveni, se o njej pogovorimo z izbranim zdravnikom.