Navadna ali sveta bazilika: Katera je bolj zdrava in v kakšni obliki
Ko pomislimo na baziliko, je prva asociacija večine ljudi italijanska kulinarika, in čeprav so jo na področju Italije uporabljali že stari Rimljani, ta začimba pravzaprav nima evropskih korenin. Bazilika dejansko izvira iz Azije, na področju Indije in jugovzhodne Azije so jo uživali že pred 5.000 leti, kjer je še danes izredno cenjena.
Botaniki ocenjujejo, da danes po svetu raste med 50 in 150 različnih vrst bazilik, najbolj znani sta navadna bazilika (Ocimum basilicum) in sveta bazilika ali tulsi (Ocimum tenuiflorum ali Ocimum sanctum). Pri nas je zaradi okusa in aromatičnosti najbolj razširjena navadna bazilika, katere poznamo kar nekaj sort: od sladke in genovese sorte, do vijolične (njen okus spominja na klinčke) in tajske bazilike (ima aromo sladkega korena).
Tulsi po drugi strani je sveta ajurvedska rastlina, ki je cenjena predvsem zaradi zdravilnih učinkov na telo in duha, njen okus pa je nekoliko bolj grenak. Sveto baziliko boste na domačih trgovskih policah našli v obliki posušenih pripravkov in izvlečkov, redko pa se dobi sveža. Če želite imeti pri roki živo rastlino (v nadaljevanju preberite, zakaj je to bolje), pa se dobijo semena, iz katerih jo lahko vzgojite.
Eterična olja, ki delujejo proti holesterolu
V baziliki je zastopana cela paleta dragocenih hranil, od vitaminov A, B, C, E in K do mineralov, kot so železo, magnezij, kalcij, kalij, cink, mangan in baker. A ker jo uživamo kot začimbo, dobimo nekatere od teh v naše telo le v sledeh.
Izjema je vitamin K, tega je v baziliki ogromno, ohrani pa se tudi v posušeni začimbi, tako da lahko z rednim dodajanjem bazilike v prehrano pokrijemo kar 12 odstotkov dnevne potrebe po tem vitaminu. Vitamin K je nujen za močne kosti, vpliva pa tudi na celjenje ran, saj sodeluje pri strjevanju krvi. Slednjega se morajo zavedati tudi osebe, ki imajo povišano tveganje za razvoj krvnih strdkov. Te morajo paziti pri preseganju količin vitamina K, zato se jim svetuje, da bazilike ne uživajo prepogosto.
Bazilika vsebuje tudi veliko pomembnih antioksidantov, denimo lutein in betakarotene, ki varujejo organizem pred vnetji in nastankom kroničnih bolezni (rak, srčno-žilne bolezni, artritis, diabetes), ter zdravilna eterična olja, kot so eugenol, linalol in citronelol, ki delujejo antimikrobno in antibakterijsko, pomagajo zavirati vnetja v telesu, raziskave pa so pokazale, da eugenol celo pripomore k znižanju krvnega pritiska, slabega holesterola in trigliceridov v krvi (zato ljudem z nizkim pritiskom odsvetujejo uživanje bazilike).
Ob tem je pomembno poudariti, da se največ antioksidativnih snovi in eteričnih olj nahaja prav v svežih listih bazilike, zato je to začimbo smiselno vedno jesti presno (ko kuhate, jo dodajte jedem šele proti koncu). K sreči jo lahko preprosto gojimo doma na okenski polici, tako da lahko v sveži uživamo vse leto. Že res, da je posušena bazilika priročna, a so aroma in zdravilne učinkovine v sveži neprimerljivo boljše.
PREBERITE ŠE -> Ne boste verjeli, pri čem vsem pomaga rožmarin
Varuje pred diabetesom in rakom
Omenili smo že, da bazilika krepi kosti, pospešuje celjenje ran, varuje pred kroničnimi vnetji in niža krvni pritisk, a ta rastlina zmore še mnogo več. Študije so doslej ugotovile, da tako navadna kot sveta bazilika blagodejno vplivata na krvni sladkor, in sicer tako, da pomagata znižati njegove vrednosti. Znanstveniki so optimistični, da bi lahko iz bazilike v prihodnosti pridobili zdravilo za sladkorno bolezen tipa 2, a bo za to potrebnih še več raziskav.
Narejenih je bilo tudi že nekaj študij v učinke bazilike na raka, ki so pokazale zanimive rezultate. V eni izmed njih je eterično olje navadne bazilike v epruvetah preprečilo rast rakavih celic človeškega debelega črevesa, v drugi pa so znanstveniki v listih šestih različnih sort bazilike našli snovi, ki delujejo proti raku tako, da v rakavih celicah zatrejo mehanizem rasti in delitve.
Proti pikom žuželk
Znanstvene raziskave so potrdile tudi antibakterijske in antimikrobne učinke, ki jih baziliki pripisujejo že od antike. Raziskovalci so leta 2013 eterično olje navadne bazilike dodali različnim sevom bakterij E. coli (ki so jih odvzeli osebam z vnetji dihal, prebavil, mehurja in kože ter z okužene bolnišnične opreme) in ugotovili, da je olje učinkovito delovalo proti vsem tipom bakterij.
Znani so tudi pomirjujoči učinki bazilike na kožo, zlasti, ko je ta vneta in razdražena po pikih žuželk, zlasti čebel. Če vas pičita komar ali čebela, pa nimate pri roki mazila ali kreme, utrgajte sveži list bazilike in ga dobro podrgnite po mestu pika, da se izločijo sokovi in eterična olja, ki imajo protivnetno moč.
PREBERITE ŠE -> To zelišče raste na vsakem vrtu in ima neverjetno število zdravilnih učinkov
Kaj pa sveta bazilika?
Na začetku smo zapisali, da je tulsi ali sveta bazilika cenjena predvsem zaradi zdravilnih učinkov, in res so raziskave pokazale, da je ta vrsta bazilike še bolj neverjetna kot navadna. Zanjo držijo vse skoraj naštete ugotovitve in mnogo več.
Znanstveniki so denimo odkrili, da antioksidanti v sveti baziliki zdravijo jetra in krepijo imunski sistem, zgodnje študije pa so pokazale, da ta vrsta bazilike lajša simptome astme, saj pomaga zmanjšati zatekanje dihalnih poti.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da tulsi vsebuje pomembne fitokemikalije, ki lahko zavirajo nastanek in rast kožnega in pljučnega raka ter raka ustne votline in jeter, študija iz leta 2011 pa je pokazala, da lahko ekstrakt svete bazilike ublaži staranje kože, saj izboljša navlaženost in zavira nastanek gubic.
Tulsi se v ajurvedi že tisočletja uporablja tudi kot antistresno zelišče, ki pomirja organizem, in to so potrdile tudi sodobne znanstvene raziskave. Pokazale so, da to sveto zelišče izboljša čustveno počutje in zmanjša občutke depresije. Nekatere študije so šle celo tako daleč, da so učinke svete bazilike označile za primerljive tistim, ki jih imajo na telo antidepresivi in zdravila za anksioznost.
Raziskave so še odkrile, da tulsi krepi kognitivne sposobnosti, koncentracijo ter kratkoročni spomin, varovala pa naj bi tudi pred s starostjo povezano izgubo spomina, zaradi česar si raziskovalci prizadevajo, da se izvede še več študij v uporabo svete bazilike za preprečevanje in zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
