Največ duševnih stisk je med akademsko uspešnimi dekleti (in to je razlog)
V Delovem podkastu Na robu se je Pija Kapitanović z defektologinjo in razvojno terapevtko Tatjano Jakovljević pogovarjala o duševnih stiskah med otroki. Duševne motnje so namreč številka ena med diagnozami med mladimi (pred nekaj leti je bila to prekomerna teža).
S sogovornico sta spregovorili, zakaj je tako in kaj lahko na tem področju naredimo. Izpostavila pa je tudi zanimivost, ki bo starše deklic še toliko bolj pritegnila. Številke namreč potrjujejo, da so motnjam duševnega zdravja najbolj izpostavljena akademsko uspešna dekleta.
"Skozi svoje odraščanje ta intelektualno visoko razvita dekleta razvijejo močna odstopanja na področju motenj duševnega zdravja," pravi Jakovljevićeva.
In zakaj je tako?
"Če gremo čez sam potek nevrotipičnega razvoja otroka; v vsaki razvojni fazi otroka ni ključen le intelektualni razvoj, ki pa ga sodobna družba močno stimulira in je postala precedens vzgoje in izobraževanja sodobnih otrok, ampak je pomembno z roko v roko delati tudi na čustveni odpornosti na stres, na razvoju čustvenega sistema v možganih, ki je predispozicija za optimalen intelektualni razvoj. In problem pri kognitivno visoko razvitih in akademsko uspešnih dekletih je to, da one prezgodaj vstopijo v intelektualizacijo, sledijo vsem navodilom, so pridne, sedijo za mizo, ustvarjajo, rišejo, pišejo in ne motijo vzgojno izobraževalne dejavnosti. Svoje otroštvo preživijo v območju višjih miselnih funkcij," pojasnjuje Tatjana in nadaljuje:
"In potem, ko pridejo v realni svet, v osmi, deveti razred ali prvi, drugi letnik, življenje ni več enostavno, začnejo se pojavljati kompleksni izzivi, problemi in tudi neuspehi. Takrat ta dekleta nimajo zmožnosti, da bi črpale iz tega svojega čustvenega sistema sposobnosti soočanja s stresom in regulacije svojih notranjih čustvenih stanj. To pa zato, ker so kritično fazo v predšolskem obdobju, ko bi se morale igrati, ne biti pridne, preživele sede v nekih intelektualiziranih dejavnostih. In te kritične faze razvoja odpornega čustvenega sistema na vsakodnevno, življenjsko dogajanje niso razvile.
Ko pridejo v okoliščine, kjer se dogajajo primeri medvrstniškega nasilja ali niso več popolnoma akademsko uspešne, stresni dogodki pri njih rezultirajo v nezmožnosti predelave, soočanja s stresom in se poruši notranje ravnovesje in pojavijo duševna obolenja."
V podkastu na Na robu, ki ga lahko poslušate TUKAJ, sogovornica spregovori še o drugih vzrokih za porast duševnih motenj, kako nezdravo okolje in sodobna družba vplivajo na razvoj otrok ter kje so rešitve.
