Kutina je ena najbolj zdravilnih rastlin na svetu, to so njeni učinki
Plodovi kutine po videzu spominjajo na jabolka ali hruške, vendar pa so precej bolj aromatični od njiju. Nekateri pravijo, da dišijo po ananasu, drugi, da po jabolku, tretji pa, da spominjajo na vonj limone. Dejansko njen vonj predstavlja preplet vsega naštetega. Latinsko ime za kutino je Cydónia oblónga. Gre za samooplodno drevesno vrsto, ki v višino zraste med pet in sedem metrov. Drevo ima gosto in široko krošnjo, listi pa so temno zeleni in v dolžino merijo do 10 centimetrov. Prepoznamo jih po nekoliko nazobčenem robu. Kutina sicer velja za precej zdravo drevesno vrsto, ki je ne napada veliko bolezni in škodljivcev.
Plodove skladiščimo v kleti, dozorijo v decembru
Njena prvotna domovina naj bi bila severna Perzija, od tod pa se je kutina razširila v Grčijo, kasneje pa preko Italije do nas. Najbolj ji ustrezajo toplejše lege, ki so hkrati dobro obsijane s soncem. Znana je po tem, da dobro prenaša tako sušo kot vročino. Visokogorje ni primerno mesto za njeno zasaditev. Cveti konec maja in junija. Njeni cvetovi so veliki in nežno rožnate barve. Sčasoma na soncu nekoliko pobledijo. Sadeže brez peclja odtrgamo oktobra, in sicer takrat, ko se obarvajo v bledo rumeno barvo, vendar pa ti takrat še niso primerni za uporabo. Nato jih skladiščimo v kleti, kjer naj bi dozoreli decembra. Pazimo, da jim za to zagotovimo ustrezne pogoje. Najbolje zorijo pri nizki temperaturi in visoki vlažnosti. Previdni moramo biti, da plodov med skladiščenjem in prenašanjem ne poškodujemo. Rastlina sicer prvič rodi v tretjem ali četrtem letu starosti, medtem ko je njena polna rodnost dosežena pri 10 letih starosti. Gojimo jih lahko tudi na domačem vrtu.
Z njimi lahko odišavimo prostor, uporabne pa so tudi v kozmetični industriji
Surovih plodov ne uživamo, ampak jih običajno predelamo v razne džeme, marmelade in želeje. Dobro se obnesejo tudi pri pripravi sladic in likerjev. Kutine so častili že Stari Grki in Rimljani. Predstavljale so jim simbol sreče, ljubezni in zvestobe. Rimljani so jih uporabljali predvsem pri izdelavi parfumov. V preteklosti so kutine radi dajali v omare med oblačila, s čimer so dosegli, da so se ta navzela prijetnega vonja. Če želimo lepo odišaviti prostor, si pri tem lahko prav tako pomagamo s kutinami. Postavimo jih v posodo na mizi in njihov prijeten vonj se bo razširil po vsem prostoru. Kutine so zaradi svojih negovalnih lastnosti uporabne tudi v kozmetični industriji. Dodajajo jih pri izdelavi gela za oblikovanje pričeske, maske za sijoče lase in kreme za nego razpokane kože.
PREIZKUSITE
--> Recept za kutinovo čežano, ki vas bo navdušila
--> Recept za kutinov žele (okusna in zdrava alternativa bombonom)
Spadajo med najbolj zdravilne rastline na svetu
Kutine spadajo med najbolj zdravilne rastline na svetu. Plodovi namreč vsebujejo veliko pektina, sluzi, amigdalina, emulzina in fosforne kisline. Poleg tega je v njih tudi veliko vitamina C, vitamina B1 in B2, niancina, karotena, kalcija, magnezija, kalija, bakra, cinka, natrija, železa in mangana.
Izjemno zdravilne so tudi njene peške, ki se uporabljajo za zdravljenje vnetij in črevesnega katarja. Če semena namakamo v vodi, se iz njih sproščajo hranljive snovi. Takšno vodo je nato možno uporabljati pri zdravljenju kašlja in čiščenju dihalnih poti. Semena kutine se dobro obnesejo tudi pri zdravljenju rakavih obolenj.
Kutine blagodejno vplivajo tudi na črevesje, preprečujejo razvoj infekcij, pomagajo pri krepitvi krvnega sistema in se uporabljajo za zniževanje previsokega krvnega tlaka. Uživanje kutin se priporoča tudi osebam, ki imajo težave z anemijo. V tem primeru je dobro uživati pečene ali kuhane sadeže.