Največ koristnih učinkovin ima ta vrsta medu
Med je sladilo, ki ga lahko uporabljamo namesto sladkorja, saj velja za njegovo bolj zdravo alternativo. Gre za naravno sladko snov, ki jo izdelujejo čebele. Te namreč nabirajo nektar in nekatere druge izločke živih delov rastlin, nato pa jih pomešajo z lastnimi snovmi. Tako pridobljeno mešanico shranijo, posušijo in pustijo, da dozori v satju.
V daljni preteklosti se je med uporabljal kot edina vrsta sladila, sladkor ga je začel nadomeščati šele kasneje. Danes se na svetu letno pridela približno 1,2 milijona ton medu. Njegovi največji proizvajalki sta Kitajska in Argentina, največje porabnice pa Nemčija, Avstrija, Švica, Portugalska, Madžarska in Grčija.
Čaju ga je najbolje primešati, ko ni več tako vroč
Da bi med kar najdlje ohranil svoje koristne učinkovine, ga skladiščimo v temnem in hladnem prostoru. Po daljšem času shranjevanja lahko kristalizira – v njem se pojavijo kristalčki. To ne pomeni, da je izgubil vrednost. Če ga segrevamo na temperaturi do 60 stopinj Celzija, se bo znova utekočinil.
Priporočljivo je, da medu ne izpostavljamo zelo visokim temperaturam, saj s tem lahko uničimo njegove koristne učinkovine. Če ga dodamo v čaj, je smiselno, da ga primešamo, ko ta ni več tako vroč. Kljub njegovim zdravilnim učinkovinam je med še vedno sladilo, zato z njim ne bi smeli pretiravati. Poleg tega ni primeren za otroke, ki so mlajši od enega leta. Med lahko namreč vsebuje tudi bakterijske spore, proti katerim majhni otroci še niso odporni, zato se lahko pri njih razvije botulizem.
Poznamo različne vrste medu, v grobem pa jih ločimo na čiste in mešane. Med čiste sodijo na primer lipov, akacijev, smrekov, hojev in kostanjev med, med mešane pa uvrščamo cvetlični in gozdni med. Smrekov, hojev, gozdni in kostanjev so temnejše, lipov, akacijev in cvetlični med pa svetlejše barve. V Sloveniji prevladujejo cvetlični, gozdni, akacijev, kostanjev, lipov, hojev in smrekov med.
Bogat je z antioksidanti, kot so flavonoidi in fenolne kisline
Ker poznamo številne različice medu, se lahko od vrste do vrste njegova sestava zelo razlikuje, vseeno pa lahko podamo splošne informacije, kaj vsebuje. Med je energijsko bogato živilo, v 100 gramih je 300 kalorij. Največji delež (okoli 95 odstotkov) predstavljajo ogljikovi hidrati, predvsem v obliki fruktoze in glukoze. V njem lahko najdemo tudi zdrave rastlinske spojine - polifenole.
Med je bogat z antioksidanti, kot so flavonoidi in fenolne kisline. Vsebuje tudi encime, kot so glukozidaze, amilaze, glukozo-oksidaze, katalaze in kislinske-fosfataze. Prisotne so tudi organske kisline, in sicer glukozna, ocetna, mlečna, citronska in jabolčna kislina. V sledeh vsebuje vitamine (C vitamin in B vitamini) in minerale (baker, železo, natrij, fosfor, kalcij, magnezij in selen). Glede na to, da zaužijemo majhne količine medu, pa ga ne moremo imeti za pomemben vir slednjih.
Kot je bilo že omenjeno, med uporabljamo predvsem kot zdrav nadomestek sladkorja. Z njim lahko obogatimo okus čaja, kave ali jogurta, uporabljamo pa ga lahko tudi pri kuhanju in peki različnih jedi. Dobro se obnese tudi v kombinaciji z zelišči, saj bo naš organizem zaradi prisotnosti medu iz zelišč zmožen absorbirati več koristih snovi, kot bi jih sicer. Iz istega razloga lahko med kombiniramo z oreški, semeni in cimetom.
PREBERITE ŠE -> S pitjem takega čaja se boste ubranili pred virusi
Največ koristnih učinkovin ima kostanjev med
Največ bomo za svoje zdravje naredili, če bomo izbrali lokalno pridelan ekološki med. V tem primeru se bomo izognili možnostim, da bi bili temu primešani pesticidi, težke kovine in antibiotiki. Slovenski med velja za zelo kakovostnega. Največ koristnih učinkovin naj bi imel kostanjev med, ki ima tudi najbolj izraženo protiglivično in protibakterijsko delovanje. Najbolj zdrav naj bi bil med temnejših sort (tudi hojev), saj ima ta več fenolnih spojin, in tak, ki je čim bolj viskozen.
Zmerno uživanje medu je glede na znanstvene izsledke lahko v pomoč pri nižanju krvnega tlaka, izboljšanju ravni maščob v krvi, uravnavanju srčnega utripa in preprečevanju odmiranja zdravih celic. V neki študiji, v kateri je sodelovalo 4500 ljudi, starih 40 let in več, je bilo ugotovljeno, da je zmeren vnos medu povezan z manjšim tveganjem za visok krvni tlak pri ženskah in da med ščiti srce pred oksidativnim stresom.
Nekoč so med nanašali tudi na manjše rane in opekline, s čimer so poskrbeli, da so se te hitreje zacelile. Še posebej učinkovit naj bi bil pri zdravljenju razjed na stopalih, ki nastanejo zaradi sladkorne bolezni. Glede na nekatere študije naj bi uživanje medu pomagalo tudi otrokom z okužbami zgornjih dihal, umirjalo pa naj bi tudi kašelj. Med naj bi poleg tega blažil vnetja na sluznicah in krepil ožilje.
