Kdaj, če sploh, jemati prehranske dodatke (pri tem vitaminu je potrebna pozornost)
Če se lotimo iskanja odgovora, ali bi morali jemati prehranske dodatke ali ne, to ne bo najbolj enostavno. Trg prehranskih dodatkov je močan, njihovi marketinški prijemi izjemno dobri, tudi medicinska stroka si ni enotna, nekako najpogostejši njihov odgovor pa je, da bi z uravnoteženo prehrano vsak od nas dobil zadosten vnos vitaminov in mineralov. Trinajst vitaminov in mineralov dobimo s hrano, vitamina D in K pa se ob ustreznih pogojih tvorita sama.
Kot piše Medical News Today je vedno več in več raziskav, ki dokazujejo, da jemanje vitaminov nima niti pozitivnih niti negativnih učinkov na smrtnost. Sploh pa jemanje vitaminov ne bo preprečilo razvoja srčno-žilne bolezni, če sicer ne skrbimo za dejavnike tveganja, torej se ne prehranjujemo zdravo, ne gibamo, kadimo, imamo povišan holesterol in visok krvni tlak. Pri takem življenjskem slogu nam prehranski dodatki zagotovo ne bodo pomagali.
Za določen del populacije je dodajanje vitaminov in mineralov smiselno, recimo nosečnice dodajajo folno kislino, dojenčku moramo od sedmega dne naprej dodajati vitamin D, prav tako ga naj bi jemali odrasli, če nismo od pomladi do jeseni vsaj 15 minut dnevno izpostavljeni soncu. Je namreč edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo, če je le-to izpostavljeno sončni svetlobi.
»Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s sprehodom, če so soncu izpostavljene roke in obraz. Na geografskem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni taka, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogeno sintezo vitamina D, zato je potreben vnos s hrano. Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, losos, sardine, skuša, jajčni rumenjak, maslo, jetra, humano mleko in živila, obogatena z vitaminom D,« so zapisali na portalu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Vedno več je dokazov, piše NIJZ, da ima vitamin D lahko pomembne funkcije, kot sta npr. vloga pri regulaciji imunskega sistema in vloga pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.
Starejšim nad 50. let se priporoča dodajati vitamine, ljudje, ki ne uživajo mesa, naj bi dodajali B12. O prehranskih dodatkih je smiselno razmisliti tudi pri izbirčnih otrocih, ki ne jedo raznolike hrane. Določen prehranski dodatek je smiseln tudi v primeru, ko je jasno, da je pri posamezniku zaznan deficit. V takšnem primeru se priporoča določeno časovno okno (najpogosteje so to trije meseci) znotraj katerega naj bi vzpostavili priporočeno stanje. Pomembno je, da smo pri jemanju prehranskih dodatkov dosledni in jih v obdobju, ko jih uživamo, jemljemo redno.
Za večino je čas nepomemben, pri vitaminu B potrebna pozornost
Ob tem se postavi še vprašanje, ali je pomembno, v katerem delu dneva, jih uživamo? Kot piše Medical News Today ni znanstvenih dokazov, ki bi opozarjali na pomembnost časovnice, so pa dokazi o njihovih učinkih le ob doslednem jemanju.
Kakorkoli, določeni vitamini na telo vplivajo tako, da je razmislek o tem, kdaj ga zaužiti na mestu. Recimo za omega-3 maščobo se priporoča, da jo užijemo ob hrani, saj nam na prazen želodec lahko povzroči slabost.
Znano je, da se vitamin C ne zadržuje v telesu in ga lahko uživamo kolikor želimo in tudi kadarkoli v dnevu. Z vitaminom B pa je nekoliko drugače, ta nas napolni z energijo, zato je uživanje smiselno zjutraj in ne pred spanjem, ki bi bilo lahko zaradi navala energije oteženo, sanje pa še kako žive.
PREBERITE ŠE -> Oznake na jajcih: kaj nam povedo in pod katero si lahko obetamo najbolj hranljiva
Omenjena vitamina C in B sta vodotopna, kar pomeni, da jih organizem ob morebitnem presežku izloči z urinom. Vitamini A, D, E in K pa so topni v maščobah, za te vitamine je značilno, da jih moramo uživati v manjših količinah, saj se v organizmu shranjujejo, in če jih vnašamo v prevelikih količinah, lahko pride do hipervitaminoze. Zanje je priporočeno, da jih uživamo ob hrani, saj bo tako njihova absorpcija boljša.
Za ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, je priporočljivo uživanje folne kisline. Jemanje tega dodatka na prazen želodec lahko privede do slabosti, zato se priporoča, da folno kislino uživamo ob hrani. Prav tako je dobro, da se o tem, katere prenatalne dodatke bomo jemali, posvetujemo z zdravnikom.
Kaj vse je še zraven v kapsuli
A pri uživanju prehranskih dodatkov je vedno na mestu pomislek, kaj vse je še v kapsuli, ki je formulirana tako, da gladko steče po grlu, je sirup dobrega okusa in morda bombon v privlačni obliki, zaradi katere ga bo bolj veselo pojesti. Zato je prehranske dodatke priporočljivo kupovati pri preverjenih ponudnikih, izdelek naj ima GMP certifikat, na kar je v intervjuju za Onoplus opozorila tudi Ana Zrimšek. In kljub certifikatu med sestavinami preverite, kaj vse dopolnila vsebujejo.
