Tako na telo učinkuje kava (in zakaj bi morali ob njej obvezno zaužiti vodo)
Kava je v našem okolju zelo priljubljen topel napitek. Številni si ne predstavljajo jutra brez skodelice kave, saj ta deluje kot poživilo in nam daje energijo za dnevne aktivnosti. Je pitje kave zdravo ali bi jo bilo bolje nadomestiti s katero drugo pijačo? Kolikšna količina kave je še sprejemljiva in kdaj je presežena zdrava meja?
Izraz kava izhaja iz arabske besede 'guvah'. Gre za napitek, pripravljen iz jagod kavovca. To je rastlina, ki za dobro uspevanje potrebuje bogata tla ter vroče in vlažno podnebje. Za izdelavo kave so uporabne tri rastlinske vrste: Coffea arabica (najbolj priljubljena vrsta, ki izvira iz Etiopije in vsebuje manj kofeina, je pa nekoliko zahtevna za gojenje), Coffea robusta (je nekoliko slabše kakovosti, vsebuje veliko kofeina in je bolj odporna na različne vremenske razmere) in Coffea liberica (izvira iz Konga ali Liberije, dobro uspeva, vendar ni tako okusna).
Shranjujemo jo v neprodušni posodi v temnem prostoru
Iz zrelih rdečih jagod kavovca pridobivajo zelena kavna zrna oz. semena. Ta so podvržena praženju. Zrna postanejo pri 100 stopinjah Celzija bledo rumene barve in nabreknejo na dvakratno velikost. Kasneje porjavijo in iz njih se izloči olje. Šele s praženjem se razvijeta značilna kavina aroma in okus. Da bi kava čim dlje časa ohranila svoj prepoznavni okus, jo moramo shranjevati v neprodušno zaprti posodi na sobni temperaturi in v temnem prostoru.
Gojenje kave naj bi se začelo že 575 let pred našim štetjem, vendar pa so večje količine začeli pridelovati od 15. stoletja naprej. Ta se je iz domovine najprej razširila na območje med Indijskim oceanom in Sredozemljem, kasneje pa naj bi jo v Evropo zanesli beneški trgovci. Med Evropejci je bila kava večje priljubljenosti deležna od konca 17. stoletja naprej; takrat je prišlo tudi do odprtja številnih kavarn. Danes jo gojijo predvsem v Indiji, Mehiki, Srednji in Južni Ameriki, Afriki, Indiji in v Indoneziji.
Polifenoli v njej zmanjšujejo tveganje za nevrološke težave
Glavna aktivna učinkovina kave je kofein. Ta po kratkem času od zaužitja iz črevesja preide v kri, glavni učinek pa doseže po 10-15 minutah. Učinek naj bi povsem prenehal najkasneje po šestih urah, zadnji ostanki kofeina pa se iz telesa izločijo v roku 24 ur.
Ljudje, ki kofeina ne prenašajo dobro, lahko posežejo po njeni brezkofeinski različici, vendar pa je treba vedeti, da se med postopkom odstranjevanja kofeina iz kave izloči tudi del njene arome in blagodejnih učinkovin.
Kava med drugim vsebuje niacin (B3); slednji se tvori med praženjem zrn. V njej je tudi klorogenska kislina, ki jo uvrščamo med močne antioksidante s številnimi koristnimi učinki. Ponaša se tudi z vsebnostjo diterpenoidov, ki naj bi pomagali uravnavati nivo holesterola.
Ameriški nevrolog in nutricist David Perlmutter v svoji knjigi Zdravi možgani navaja, da so številne znanstvene raziskave pokazale, da igrajo polifenoli pomembno vlogo pri zmanjšanju tveganja za nevrološke težave. Slednje najdemo v rdečem vinu, čaju in tudi v kavi.
PREBERITE ŠE -> Vitamin D: Večini ljudi ga resno primanjkuje in to so posledice
Ob skodelici kave bi morali spiti 2-3 decilitre vode
Kava ima protivnetne in antioksidativne lastnosti. Vedeti je treba, da deluje tudi kot diuretik in iz tkiv izžema vodo, ki jo ta potrebujejo za delovanje, zaradi česar lahko privede do dehidracije. Da bi se temu izognili, bi morali po vsakem decilitru popite kave zaužiti 2-3 decilitre vode. V nasprotnem primeru lahko svojemu organizmu resno škodujemo.
Kofein je zaslužen za številne blagodejne učinke, ki smo jih deležni ob pitju kave; zbudi nas in poživi, začasno izboljša razpoloženje, koncentracijo in pozornost; s tem, ko deluje na centralni živčni sistem in ga stimulira. Ti učinki z rednim pitjem kave sicer nekoliko slabijo, kar pomeni, da bi morali sčasoma za enak učinek spiti vedno večje količine kave, kar pa seveda ni priporočljivo.
Kava je lahko zdrav napitek, vendar le, če z njo ne pretiravamo. Kot pri vsakem živilu bomo tudi v primeru kave do največjih koristi za zdravje prišli, če bomo posegali po tisti iz ekološke pridelave. Večina strokovnjakov priporoča zaužitje ene do dveh ali največ treh skodelic kave na dan. Zaradi njenih potencialnih negativnih učinkov na spanje jo je priporočljivo piti le v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah. Nosečnice in doječe mame bi morale pitje kave še dodatno omejiti, saj kofein prehaja skozi placento v plod.
Najbolj zdrava je brez mleka, smetane ali sladkorja
Najbolj zdravo je pitje kave brez kakršnih koli dodatkov. Čeprav dodajanja mleka v kavo ni škodljivo za zdravje, pa so novejše raziskave pokazale, da mleko zmanjšuje biološko vrednost polifenolov v kavi in pozitiven učinek klorogenske kisline. S tem ko pijemo kavo skupaj z mlekom, tako zmanjšujemo njene blagodejne učinke. Vseeno je kavi bolje dodati mleko kot pa smetano in/ali sladkor, ki pa situacijo še nekoliko poslabšata.
Pitje kave v zmernih količinah lahko pomaga odpraviti glavobol, zmanjšuje zaprtje, izboljšuje počutje ljudi z nizkim krvnim tlakom in zmanjšuje možnosti za razvoj raka debelega črevesja. Na podlagi izsledkov več znanstvenih študij naj bi pitje kave zmanjšalo možnosti za nastanek Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, poleg tega pa naj bi se znižalo tveganje za depresijo, sladkorno bolezen tipa 2 in srčne bolezni.
PREBERITE ŠE -> Zato bi moral biti ričet večkrat na vašem jedilniku
Raziskave kažejo tudi na to, da posameznik zaradi pitja kave ob športni vadbi občuti manjšo utrujenost, izčrpanost oz. ti nastopita kasneje. Seveda je ob fizični aktivnosti še toliko bolj pomembno poskrbeti za zadosten hkraten vnos vode, s čimer se izognemo dehidraciji.
Uživanje kofeina ima seveda lahko tudi negativne posledice, kot so nespečnost, nemirnost in pospešen srčni utrip. Če spijemo preveč skodelic kave, se lahko zbranost in odzivnost zmanjšata, povečata pa se tesnobnost in razdraženost. V skrajnem primeru lahko privede tudi do paničnega napada. Zaradi pretiravanja s kavo lahko pride do hudega nemira, tresenja, nespečnosti, povečanega znojenja, dviga telesne temperature, glavobola, šumenja v ušesih, razbijanja srca in bruhanja.
