Boljše zdravje srca, manj bolečin, stresa in druge dobrobiti tega, da redno hodimo naokoli bosi

Ste že kdaj občutili blagodejne učinke ob tem, ko ste sezuli čevlje in se po naravi sprehodili bosi? Morda ste se na tak način sprehodili po plaži in uživali v tem, ko ste pod nogami občutili pesek, ali pa ste se peš podali po travniku ter občutili lahkotnost koraka in močno povezavo z naravo.

Verjetno ste pomislili, da je dobro počutje ob bosonogi hoji rezultat tega, da ste se osvobodili obutve, ki je lahko vse prej kot udobna, in tega, da ste v večji meri zaznali podlagi pod sabo. Vendar so se ob tem odvijali procesi, ki se jih niti niste zavedali. Bosonoga hoja ima namreč številne blagodejne učinke na počutje in zdravje, zato bi jo bilo smiselno vpeljati v vsakodnevno rutino.

Ko hodimo bosi, se sprožijo mehanizmi samozdravljenja

S tem, ko se bosi sprehajamo po naravni podlagi, se ozemljujemo oz. prizemljujemo (v angleščini ta proces imenujemo 'grounding' oz. 'earthing'). Gre za to, da za ohranjanje zdravja in dobrega počutja potrebujemo tako sončno kot Zemljino energijo. S tem, ko hodimo bosi, se ponovno povežemo z energijo narave, z materjo Zemljo preko električnega polja. Zemljo si namreč lahko predstavljamo kot velik rezervoar negativno nabitih prostih elektronov, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje, prejme pa jih lahko le ob neposrednem stiku z njeno površino.

Blagodejne učinke ozemljitve pozna tudi tradicionalna kitajska medicina, ki govori o pomenu 'Qi', vitalne oz. življenjske energije, ki naj bi napolnjevala vesolje. Starodavni filozof Ge Hong je nekoč dejal: »Ljudje prebivajo znotraj Qi-ja in Qi prebiva v ljudeh; vsi potrebujemo Qi za življenje.« Tudi nekateri evropski strokovnjaki so skozi zgodovino opozarjali na pomen ozemljevanja; v 19. stoletju je nemški naturopat Louis Kuhne objavil delo Nova znanost o zdravljenju, Adolf Just pa je napisal knjigo Vrnitev k naravi, s katero je želel ljudi spodbuditi k bosonogi hoji.

V preteklosti je bila bosonoga hoja nekaj običajnega, zato je ozemljevanje potekalo ves dan. Stik z Zemljo je bil vzpostavljen tudi ponoči, saj je človek tedaj spal na tleh. Kasneje se je pojavila prva obutev, ki je bila izdelana iz naravnih materialov (iz živalske kože, lesa ali usnja), kar je še vedno omogočalo stalno povezavo z Zemljino energijo. Z razvojem obutve iz umetnih materialov je bil pretok med Zemljino in človekovo energijo naenkrat prekinjen, s čimer si je po mnenju nekaterih strokovnjakov človek naredil veliko škode za zdravje.

PREBERITE ŠE -> Če se želimo rešiti izgorelosti, moramo narediti konec vsakršnemu ugajanju

Zmanjša se stres, izboljša zdravje srca, bolečine pa pojenjajo

Kaj torej pridobimo z rednim ozemljevanjem? Okrepi se odpornost imunskega sistema, v telesu pa lažje stečejo procesi samozdravljenja. V neki raziskavi so preučevali zdravstveno stanje 10 udeležencev pred in po ozemljitvi. Ugotovljeno je bilo, da je bilo po stiku z Zemljo bistveno manj rdečih krvničk strnjenih, kar pomeni pozitiven vpliv na zdravje srca in ožilja.

V neki drugi manjši študiji so preučevali vpliv prizemljevanja na poškodovane mišice, ki so bile posledica intenzivne vadbe. Po ozemljitvi so se pri udeležencih zmanjšale bolečine. V neki drugi raziskavi je bilo ugotovljeno, da se je po ozemljitvi zmanjšala raven stresa in utrujenosti, pri tistih, ki so trpeli za depresijo ali anksioznostjo, pa so se simptomi teh motenj zmanjšali. Poleg tega naj bi ozemljitev pripomogla k boljšemu spancu, znižanju previsokega krvnega tlaka, v pomoč pa naj bi bila tudi pri posttravmatski stresni motnji.

Ljudje, ki so se nekaj časa redno ozemljevali, so sicer poročali o splošnem boljšem počutju, večjem občutku miru in boljši povezanosti s sabo. S pomočjo ozemljitve naj bi si pomagali pri blaženju težav, kot so nemir, bolečine v hrbtu, vnetja, slaba prekrvavitev, aritmija, menstrualne težave, kronične težave in prezgodnje staranje. Posamezniki, ki so se redno prizemljevali, naj bi poročali tudi o izboljšanju prebave, hitrejšemu celjenju ran, boljšem krvnemu obtoku ter zmanjšani zabuhlosti in zatečenosti itd.

PREBERITE ŠE -> Vse te cvetlice so užitne in jih lahko jeste sveže, popestrile bodo okus jedi

Poleg hoje obstajajo še drugi načini ozemljitve

Živimo v časih, ko smo s strani elektronskih naprav večino časa izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju, ki naj bi oviralo procese v našem telesu, ki so nujno potrebni za njegovo optimalno delovanje. Ozemljitev naj bi pomagala tudi pri zmanjšanju negativnih vplivov tovrstnega sevanja na naš organizem.

Če želimo biti deležni blagodejnih učinkov ozemljevanja, naj bi tej dejavnosti posvetili vsaj 20 minut dnevno. Če bomo ta čas podaljšali, bodo pozitivni vplivi še toliko večji. Najpogostejša praksa ozemljevanja je bosonoga hoja po travi, zemlji ali pesku. Sicer pa je dovolj že to, da sedimo ali ležimo na naravni podlagi. Ozemljujemo se lahko tudi v vodi; s plavanjem v morju ali jezeru. Podobne učinke bomo dosegli, če se naslonimo drevo ali ga objamemo ali pa se lotimo vrtnarskih opravil, pri čemer stik z Zemljo vzpostavimo preko rok.