Strokovnjaki za duševno zdravje razkrili, kaj počnejo, ko se počutijo depresivno

Depresija je najpogostejša duševna bolezen, tako po svetu kot pri nas. Ljudje z depresijo se spopadajo z dolgotrajnimi občutki žalosti in brezvoljnosti, lahko pa imajo še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo.

Vsak od nas je že občutil žalost, nemoč in brezvoljnost. Kot piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so ta občutja običajno kratkotrajna in ne ovirajo naših sposobnosti. Te občutke pogosto spremlja še misel, da smo v situaciji povsem sami, da nas nihče ne more razumeti, kar pa je daleč od resnice.

Številne raziskave po svetu dokazujejo, da se je vsaj z eno epizodo depresije srečal že marsikateri odrasli, ne glede na spol, starost in predel sveta, od koder prihaja. »Depresija ne išče določenih posameznikov. Lahko se zgodi komurkoli, kadarkoli,« je za Huffington Post povedala ameriška terapevtka Emma Mahony.

Torej, depresivne občutke lahko razumejo tudi terapevti in psihiatri, ki vsakodnevno delajo z ljudmi, ki se borijo z dolgotrajno depresijo. Kako se ob mrkih mislih odzivajo strokovnjaki? Za omenjeni portal so terapevti spregovorili o tem, kaj naredijo sami, ko se počutijo depresivno.

Dovolijo si čutiti vsa občutja

Marsikdo si, ko se počuti slabo, ne dovoli te pravice, da bi imel slab dan. Saj mi nič ne manjka, lahko sem hvaležen za to, kar imam, so pogoste misli tistih, ki jih preganjajo črne misli. A takšna miselnost zagotovo ne bo pomagala. Na tem mestu je čas za sočutje do sebe.

»Sočutje do sebe pomeni, da smo sposobni prepoznati, da je trenutno težko, počutju damo veljavo in ne le to, sprejmemo, da je povsem v redu, da trenutno nismo v redu. Do sebe ne bom strog, če se v svoji koži ne počutim najbolje,« pravi ameriški socialni delavec Justin Vafa William. Dodaja, da moramo razumeti, da smo dober človek, ki gre le skozi slabo obdobje. Se spomniti svojega bistva, ki se ne spreminja. »Tudi v svojih najslabših trenutkih se moramo spomniti in prepoznati svojo vrednost.«

Terapevti svetujejo, da začnemo tako, da postanemo sebi najboljši prijatelj. Ne moremo se prisiliti v to, da bi se počutili bolje, do sebe moramo biti prijazni, sočutni, zavedati se moramo, da nismo nič slabši, ker se počutimo slabo.

»Tako kot rože za rast potrebujejo vodo in sonce, razmišljam tudi zase. Ne moremo stopiti na rožo ali je umakniti s sonca in pričakovati, da bo rasla,« pravi terapevtka Emma Mahony. »Povsem enako je. Ne moremo se trpinčiti, bi kruti do sebe in se ne negovati ter hkrati pričakovati, da bomo bolje.«

PREBERITE ŠE -> Danaja Lorenčič: Ko sem prejela diagnozo depresije, sem pomislila: "A zdaj pa še to?"

Počnejo stvari, ki so jih radi počeli že v otroštvu

»Takrat se spomnim, kaj sem rada počela v otroštvu. Zelo pomembno se je vrniti v svoje bistvo,« pravi psihoterapevtka Manahil Riaz. Igre iz otroštva v nas pričarajo lepe spomine in obudijo otroka v nas.

To lahko storimo z igrami, glasbo iz otroštva, lepotnimi rituali, ki smo jih oboževale kot deklice, ali športnimi dejavnostmi, ki smo jih z leti opustili.

Po vadbi se v telesu poviša endorfin, ki dvigne in izboljša razpoloženje. Foto: Shutterstock

Zastavijo si uresničljive cilje

Dan se lahko zdi bistveno težji, kot je bil včerajšnji, zato naj bodo tudi opravila in cilji bolj prizanesljivi. Emma Mahony predlaga, da imamo sami s seboj iskren pogovor in določimo, česa smo realno sposobni.

»Ko se počutim slabo in najraje ne bi zapustila hiše, si rečem, da bom šla ven le enkrat, za najnujnejši opravek. Ko je moj cilj zgolj en izhod iz hiše, zgolj ena interakcija s človekom, je bistveno lažje,« pravi.

Velikokrat se namreč v depresivnih epizodah ljudje popolnoma zaprejo, prekinejo stike z ljudmi, a vse to le poglablja težave. »Menim, da je vsaj ena interakcija s človekom zelo pomembna,« pravi Mahony.

Vadba je visoko med prioritetami

Morda ne velja za vse, a tisti, ki so sicer radi aktivni, jih šport zagotovo lahko spravi v boljšo voljo. »Ko se počutim depresivno ali tesnobno, se mi v glavi dogaja marsikaj. Šport me prsili k temu, da sem v telesu, da čutim, da sem prisoten tukaj in zdaj. Med tekom je zelo težko ostati v vrtiljaku negativnih misli. Moraš namreč biti v trenutku in se osredotočiti na svoje telo,« pravi Justin Vafa William.

Po vadbi se v telesu poviša endorfin, ki dvigne in izboljša razpoloženje. Če intenziven tek ni za vas, je že kratek sprehod lahko blagodejen in spodbuda za boljše počutje.

PREBERITE ŠE -> Boljše duševno zdravje: vprašanja, ki si jih je smiselno zastavljati vsak dan

Ven, v naravo

Justin Vafa William visoko na lestvici prioritet postavlja tudi naravo. Spominja se, kako zelo mu je pomagalo, ko si je v službi, ki ga ni izpopolnjevala, vzel odmor za kosilo in se odpravil na sprehod. »Že to, da stvari nekoliko postavimo v perspektivo in prepoznamo, da to, kar se dogaja v stavbi, kjer delamo, ni ves svet, je veliko,« pravi.

Ne umaknejo se pred bližnjimi

Najenostavnejše, a tudi najnevarnejše se je v trenutkih, ko nam je težko zapreti pred ljudmi, ki jih imamo najraje. William pravi, da podporo v težkih trenutkih išče pri njemu ljubih ljudeh.

»To, da se lahko zanesemo na določeno družbo prijateljev, ne da se soočamo z depresivnimi občutki v osamljenosti, kar bi stvari le poslabšalo, je veliko vredno. Pogosto vidim, da se, ko delim občutke z ljudmi okoli sebe, počutim veliko lažje, manj osamljeno in vse to je seveda v veliko pomoč.«

Obiščejo terapevta

Povsem enako, kot medicinski strokovnjaki poiščejo pomoč, ko zbolijo, tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, obiščejo terapevte, ko njihovo duševno zdravje ni takšno, kot bi si želeli. Kot pravijo, je najbolj poiskati pomoč, preden se počutimo zelo slabo.

PREBERITE ŠE -> Simona Fabjan: Pri težavah z duševnim zdravjem si lahko pomagamo s prehrano

Izogibajo se stvarem, ki bi jih še bolj potrle

Emma Mahony pravi, da je dobro, če odmislimo dejavnosti oziroma opravke, ki bodo stanje še poslabšali. To so za vsakega od nas lahko zelo različne stvari, a nekaj je takšnih, ki veljajo za vse – recimo alkohol. Alkohol bo slabo razpoloženje le še poslabšal.

Če vas določeni ljudje spravijo v slabo voljo, je tudi bolje, da se jim, ko nismo v najboljši koži, izognemo. Terapevti prav tako opozarjajo, da naj se ob slabem razpoloženju izogibamo družbenim omrežjem, saj ti zagotovo niso blagodejni za naše duševno zdravje.

Pogovori rešujejo življenja. Foto: Shutterstock

Z ukrepi, ki bodo popravili razpoloženje, ne odlašajo

Ko smo depresivni, je sprehod najverjetneje zadnja stvar, ki smo jo zmožni. In z njim odlašamo, dokler se ne bomo počutili bolje. A to ni pravi način. V tem stanju se moramo potruditi, zbrati voljo in iti na sprehod.

»Moramo se obnašati tako, kot si želimo, da bi se v prihodnje obnašali,« pravi Emma Mahony. Pomislite nase v prihodnosti in ukrepajte. »Počnite stvari in ukrepajte, preden to občutje oziroma potreba zanje pride sama od sebe.«

PREBERITE ŠE -> Psihologinja Aleksandra Meško: Te simptome vzemimo kot signal, da smo preobremenjeni

Ko je treba, pomoč poiščejo v medicini

»Ko nastopi depresija, lahko poskusimo ogromno stvari, včasih pa so zdravila tista, kar potrebujemo. Dvakrat v življenju sem jih jemala, bila sem zelo slabo, hodila na terapije, a potrebovala sem nekaj več,« pravi Manahil Riaz.

Če so zdravila potrebna, so seveda zelo logičen naslednji korak, da se boste počutili bolje. »Močno zasidran mit v nas je, da je iskanje pomoči v zdravilih znak šibkosti. To zagotovo ni res,« pravi psihoterapevtka in dodaja, da je iskanje pomoči znak moči in ne obratno. Seveda pa se moramo o ustrezni medicinski pomoči pogovoriti z zdravnikom, ki nam bo predpisal ustrezno terapijo.

Riazova še dodaja, da ko spregovorimo o duševni stiski, opogumimo druge, da prav tako spregovorijo. Vse to pa vodi v destigmatizacijo duševnega zdravja. »Pogovori dobesedno rešujejo življenja.« pravi Manahil Riaz.