Kaj, če bi delali manj in tako dosegli boljše rezultate

Koliko ljudi okoli vas nenehno hiti in pri zamujanju uporablja izgovore, da imajo glavo polno projektov, ki jim zaposlujejo misli ter seveda jemljejo čas. Nenehna operativnost, biti ves čas v pogonu, vsem dosegljivi, se zdi (pre)mnogim edini način, kako naj bi potekal njihov dan. Ki pa - sedaj bi že lahko vedeli - ne vodi v pravo smer.

Je delati več, res nekaj, kar častimo in delati manj, nekaj slabega, se sprašuje newyorška psihoterapevtka in avtorica številnih knjig F. Diane Barth. Barthova za Psychology Today opisuje primer iz svoje prakse.

»Robert je kot po navadi zamujal na uro. 'Oprostite,' se je zadihano opravičil. 'Vem, da sem vedno pozen, očitno si ravno, ko je čas, da se odpravim k vam, nekdo zaželi sestanka z menoj.' Rečem, da je vse v redu in mu predlagam, naj si vzame nekaj minut, da pride do sape. Robert se mi zasmeje in vpraša, ali se mi zdi to res smiselno. 'Od ure z vami želim izkoristiti največ, kar je možno in mislim, da bi teh nekaj minut za lovljenje sape lahko bolje izkoristila,' mi odgovori.

Zasmejem se mu, saj se okoli njegovih vzgibov o izkoriščanju vsake minute pogovarjava že nekaj ur najine terapije. 'Stavim, da veste, kaj vam bom odgovorila na to,' mu rečem. 'Seveda. Dejali mi boste, da je to, da si vzamem nekaj minut za dihanje najverjetneje najpomembnejša lekcija, ki jo lahko odnesem od te ure. Še vedno se borim s to idejo.'«

Je delati manj res tako sramotno?

Vam je zgodba znana? Ste se v njej celo prepoznali? Morda se v kakšnem drugem okolju ali v kakšni drugi situaciji tudi sami znajdete, da si ne pustite niti dobro zadihati. Se umiriti, prevetriti misli ali pa le izklopiti vse ter biti tu in zdaj. Seveda ni Robert edini, ki čuti potrebo, da je vsaka minuta maksimalno izkoriščena. Živimo v svetu, kjer je delati več prepoznano kot nekaj dobrega, hvale vrednega, delati manj pa je slabo, če ne kar sramotno.

Trdo delo je znak, da smo dobri delavci. Še več učenja, udeleževanja različnih izobraževanj, doseganje najboljših ocen in rezultatov je znak, da smo dobri učenci oziroma študentje. Že zgodaj v otroštvu otroci dobijo napotke, da trdo delo prinaša rezultate in je pot do sreče. Starši pa so naučeni, da morajo otroško (in svoje) življenje napolniti z različnimi dejavnostmi, ki bodo krepile naša telesa in možgane.

Ne posvečamo se temu, da bi pozitivno vrednotili in ozaveščali pomembnost tišine, sproščenih trenutkov, ko preprosto ne delamo nič. Vemo, da moramo spati, a tudi spanje, smo, kot piše Barthova, uokvirili v določen urnik in navade. Namesto da bi našli načine, ko bi se postopoma umirili in sprostili, delamo do zadnje minute, včasih še celo v postelji.

Težave s spancem torej niso redkost. Avtorica piše o vsakem petem Američanu, ki ima težave s spanjem, raziskave pa dokazujejo, da tudi Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč).

Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in - ja prav razmišljate - izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem. Torej, če ne bomo počivali, bomo slabše delali.

Kaj pravite na manj dela?

Najbrž si mislite, da boste, če upočasnite svoj delovni ritem, postali leni in neučinkoviti. A znanost dokazuje, da je premor ključen ne le za duševno in telesno zdravje, temveč pomaga pri razmišljanju, doseganju zahtevnih nalog in produktivnosti.

»Odmor izboljša razpoloženje, pospeši izvedbo in poveča koncentracijo,« trdijo raziskovalci iz klinike Cleveland Clinic. Sliši se povsem razumljivo, pa se tega res držimo? Če povzamemo, z manj dela, lahko dosežemo več in smo bolj uspešni pri tem, kar počnemo.

PREBERITE ŠE -> Preproste metode za krepitev intuicije (za lažje sprejemanje odločitev in bolj lahkotno življenje)

Najbolj kreativne ideje nastajajo med počitkom

Koliko kreativnih agencij ima prostore za druženje in sprostitev? Praktično vsaka. Ker prav tam nastajajo najboljše ideje, trdijo številni strokovnjaki za marketing. Vodje, ki to vedo, zato spodbujajo svoje zaposlene h gibanju v naravi, druženju sodelavcev, obiskovanje umetniških prireditev in drugih kulturnih dogodkov.

In če povlečemo vzporednice s športom, tudi tu nas bo poznavanje tehnike pripeljalo do boljših rezultatov kot uporaba moči. Da manjša učinkovitost vodi v boljšo produktivnost, se bodo strinjali tudi zagovorniki čuječnosti. »To, da se upočasnimo in posvetimo pozornost temu, kar počnemo, nam pomaga pri oblikovanju življenja, v katerem se res počutimo dobro,« pravi Marc Lesser, avtor številnih knjig o čuječnosti.

PREBERITE ŠE -> Pustila dobro plačano službo v svetu financ ter našla notranji mir in srečo

Kako začeti manj delati?

Nekaj je teorija, povsem drugo praksa, boste rekli. Zgoraj omenjeni Robert se je s pomočjo svoje terapevtke analitično lotil seznama, kje bi lahko začel.

»Morda bi lahko vsak dan 15 minut prej odšel iz službe, prav tako lahko nekoliko počakam z odgovarjanjem na elektronsko pošto,« je terapevtki povedal Robert in dodal še nekaj malenkosti, za katere pa je sprva dvomil, da bodo prispevali k boljšemu počutju in večji produktivnosti.

A vendarle je, piše Barthova, njen pacient čez dan iskal načine, da je delal manj, bil bolj prisoten in že po tednu dni opazil razliko v boljšem spancu. Hkrati pa prav nihče ni opazil, da je delal manj. »Manj sem tesnoben zaradi dela. Delam le malo manj, nihče ne opazi razlike, a ne ženem se do izčrpanosti. In občutim razliko,« je spremenjen način razmišljanja opisal Robert.