Banane: Je bolje jesti zelene ali rumene? Druga barva, druga hranilna vrednost!
Banane veljajo za enega najbolj priljubljenih sadežev na svetu. Še večina tistih ljudi, ki ne mara sadja, pri bananah naredi izjemo. Obožujejo jih otroci in športniki, ljub pa nam ni le njihov polni okus, ampak tudi priročnost, saj je bananin olupek odlično naravno varovalo, hkrati pa preprost za lupljenje, tako da ta sadež radi vzamemo s seboj na pot.
Ker so izredno hranljive in vsebujejo pomembne vitamine in minerale, veljajo za zdravo živilo in zagotovo boljšo izbiro, ko nas grabi lakota in se nam skomina po sladkarijah. Dobre so surove, a tudi kuhane in pečene v različnih jedeh. Pa ste vedeli, da ni vseeno, kako zrela je banana? Njihova hranilna vrednost se namreč močno razlikuje glede na to, kakšne barve so. Uživanje zelenih banan pa ima drugačne učinke na naše zdravje kot uživanje rumenih ali celo rjavih banan.
Zdravilni učinki banan
Banane so sadeži bananovcev (Musa) in so botanično jagode, česar jim glede na njihovo obliko zagotovo ne bi pripisali. Poznamo več kot tisoč vrst banan, od tega jih je le pol užitnih, delijo pa se na banane za kuhanje (plantaini) in desertne oziroma sladke banane – te v največji meri uživamo pri nas.
Banane niso najbolj nizkokalorični sadež, saj ena srednja banana vsebuje približno 112 kalorij, vendar pa so bogate z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti. V bananah je predvsem veliko kalija in magnezija, ki sta ključna za zdravje srca in ožilja, ledvic ter mišic, in vitamina B6, ki je nujen za normalno delovanje možganov in živčevja, med drugim deluje pomirjujoče na naš organizem, ko smo pod stresom ali prestrašeni, ter antioksidantov, kot so vitamin C in flavonoidi, ki naše celice ščitijo pred poškodbami in nas varujejo pred nastankom kroničnih bolezni.
Banane prav tako ne vsebujejo glutena, zato so primerna hrana za osebe s celiakijo ali tiste, ki glutena ne prenašajo najbolje.
So boljše zrele ali nezrele banane?
Medtem ko se količina vitaminov in mineralov v bananah, ko zorijo, ne spreminja bistveno, pa je glavna razlika med zrelimi in nezrelimi bananami v količini vlaknin in sladkorjev.
Banane v suhi snovi vsebujejo predvsem ogljikove hidrate, ki so v nezrelih zelenih sadežih v obliki rezistentnega škroba, z zorenjem pa se ta škrob spreminja v preproste sladkorje, kot so fruktoza, glukoza in saharoza. Rezistentni škrob naše telo presnavlja dalj časa, zato uživanje zelenih banan pripomore k daljši sitosti, medtem ko smo po zrelih rumenih bananah prej lačni.
Pomemben podatek je tudi glikemični indeks. Zrele rumene banane imajo zaradi visoke vsebnosti sadnih sladkorjev namreč kar dvakrat višji glikemični indeks kot zelene banane. To pomeni, da se z uživanjem zrelih banan sladkor v naši krvi poviša za dvakrat več, kar obremeni tudi delovanje trebušne slinavke. Zelene banane so tako bolj primerna hrana za diabetike in vse, ki morajo paziti na krvni sladkor, kot pa rumene banane.
Nezrele banane vsebujejo tudi več pektina kot zrele banane. Pektin je vrsta vlaknin, ki blagodejno vplivajo na prebavo (deluje kot prebiotik), nekaj laboratorijskih študij pa je doslej pokazalo, da bi pektin lahko preprečeval nastanek raka na črevesju.
Zelene banane lahko zaradi visoke vsebnosti vlaknin pri malem odstotku ljudi povzročijo napenjanje in prebavne motnje, zato bodite pri uživanju pozorni na počutje. Če se vam zdi, da vam nezrele banane ne denejo dobro, jih raje ne uživajte. Enako velja za osebe, ki so alergične na lateks, saj zelene banane vsebujejo protein, ki je podoben tistemu v lateksu, odgovornem za alergijsko reakcijo.
In ne pozabite, četudi vam zelene banane denejo dobro in ne vsebujejo veliko sladkorjev, s konzumiranjem ne pretiravajte, saj so kaloričen sadež in se vam bo poznalo na pridobivanju kilogramov, če boste pojedli več kot eno ali dve na dan.
PREBERITE ŠE -> To so negativni učinki avokada na zdravje, o katerih nihče ne govori
Kaj pa rjave banane?
Banane, katerih olupek ima rjave ali črne lise, notranjost sadeža pa je še vedno bledorumene barve, so povsem varne za uživanje, če seveda nimate težav s krvnim sladkorjem in če jih ne boste pojedli v preobilju. Kot smo že razložili zgoraj, se v bananah z zorenjem povečuje količina sladkorjev, zato nekateri celo pustijo banane, da na zunaj porjavijo, ker so potem slajše. Takšne mehke banane so celo zaželene v določenih receptih, denimo, ko pečemo bananin kruh.
Banane bodo zdržale dlje, če jih hranimo v hladilniku. Nekateri preprečevanje rjavenja pripisujejo tudi triku s folijo, ki jo ovijemo okoli pecljev. Če so vam banane že začele rjaveti, a jih ne boste hitro porabili, jih lahko tudi zamrznete in jih kasneje uporabite za smutije ali peko. Banane, katerih meso je že rjavo, pa raje vrzite v smeti, saj pomeni, da so že začele gniti.
Kako zdrave so banane za naš planet?
Banane, glede na to, pri kakšni stopnji zrelosti jih uživamo, so torej zdravo živilo, ki se nam ga v mejah normale ni treba bati (kot to svarijo številne diete). Vsekakor so veliko boljša izbira za naše telo kot pa predelani prigrizki, ki jih radi hrustamo med obroki ali na poti. Se moramo pa kot potrošniki zavedati, da banane zaradi svoje pridelave niso najbolj ekološko živilo.
Banane izvirajo iz jugovzhodne Azije, a jih danes gojijo v tropskih državah po vsem svetu. Največji svetovni pridelovalki tega sadeža sta Indija in Kitajska, v Evropo pa banane večinoma uvažamo iz Latinske Amerike, predvsem Ekvadorja, torej puščajo na okolju zaradi transportne poti kar precejšnji ogljični odtis.
Čeprav banane za rast ne potrebujejo tako veliko vode kot nekateri drugi sadeži in zelenjava, pa je njihova pridelava vseeno problematična. Ker niso odporne proti škodljivcem in boleznim, povečini pa se jih goji kot monokulturo, ki izčrpava rodovitnost tal, morajo kmetje za njihovo uspešno vzgojo uporabiti ogromno pesticidov, gnojil in kemikalij. Ti prehajajo v podtalnico in onesnažujejo vodne vire (reke in morja) v bližini, kar vpliva na življenje rastlin in živali – med drugim so znani primeri umiranja rib in koralnih grebenov blizu plantaž banan.
Kemikalije, uporabljene v proizvodnji banan, vplivajo tudi na zdravje ljudi, predvsem kmetov in nabiralcev, med katerimi je veliko otrok, starih zgolj osem let, ki so za manj denarja kot odrasli prisiljeni delati po dvanajst ur na dan. Izkoriščanje otrok, kot manj plačano delovno silo je še en velik problem masovnega gojenja banana, proti kateremu bi se morali boriti.
Potem so tu še smeti, saj bananina industrija ustvarja ogromno odpada, poleg listov in stebel, ki jih med obiranjem porežejo z dreves, se pred izvozom zavrže do eno tretjino pridelka, ker naj ne bi bil primeren za prodajo. Prištejte k temu še število banan, ki pri nas gnijejo na trgovskih policah in v domačih kuhinjah ter dnevno romajo v smeti, in ekološkost tega sadja postane vse bolj vprašljiva.
PREBERITE ŠE -> Ste že slišali za te manj znane eksotične sadeže? Eden izmed njih raste tudi pri nas
Smiselno bi torej bilo, da bi ljudje v državah, kjer banane ne uspevajo v naravi, zmanjšali potrebe po njih, in raje posegali po lokalnih sadežih. Če se sladkim bananam nikakor ne morete upreti, pa je boljša izbira, da kupujete tiste, ki so pridelane ekološko (torej brez pesticidov in gnojil, ki uničujejo okolje) in po načelih pravične trgovine, ki se bori proti izkoriščanju delovne sile. Čakati, da bodo velike korporacije spremenile svoje neetične načine poslovanja, je utopično, zato je na nas potrošnikih, da jim s svojim obnašanjem pokažemo, česa nismo pripravljeni podpirati.
