Grah: To je razlog, zakaj ga ni dobro pojesti preveč
Grah (Pisum sativum) je enoletna rastlina, ki spada v družino metuljnic (Fabaceae). Prav tako kot lečo, čičeriko, fižol in arašide ga uvrščamo med stročnice. Fižol in grah sta sicer najpomembnejši vrsti stročnic, ki ju uporabljamo v prehrani, zgodovinsko gledano pa naj bi bil grah starejši od fižola; po nekaterih virih naj bi šlo za prvo vrsto zelenjave, ki so jo konzervirali in zamrznili.
Ko govorimo o grahu, s tem dejansko mislimo na seme rastline. Poznamo sicer več sort graha, ki pa se med seboj razlikujejo glede na čas zorenja, višino rastline in obliko zrn. Te vrtnine ni priporočljivo saditi v bližini čebule, pora, paprike ali paradižnika, saj bo ta v tem primeru počasneje rasel in slabše uspeval.
V prehrani naj bi se uporabljal že več kot 2000 let, njegova prvotna domovina pa naj bi bila zahodna Azija, od koder se je nato razširil po številnih drugih predelih sveta. Njegova semena so našli celo v grobnicah nekaterih egipčanskih faraonov. V Evropi naj bi bil grah v uporabi šele od 16. stoletja dalje, še posebej priljubljen pa naj bi bil v Angliji. Danes divje rastoči grah najdemo v Indiji in v Afganistanu.
Zaradi vsebnosti antinutrientov ga je bolje uživati kuhanega kot surovega
Grah se ponaša z nizko kalorijsko vrednostjo, saj pol skodelice njegovih zelenih zrn vsebuje zgolj 62 kalorij, 70 odstotkov le-teh pa predstavljajo ogljikovi hidrati. Kljub skromni vsebnosti kalorij pa je grah zaradi posebne kombinacije beljakovin in vlaknin, ki upočasnjuje prebavo, zelo nasiten. Uživanje graha je skupaj z nekaterimi drugimi nadomestili zelo priporočljivo za ljudi, ki ne jedo mesa.
PREBERITE ŠE -> Če imate vrečko zamrznjenega graha, skuhajte to priljubljeno jed iz otroštva
Grah je sicer bogat s številnimi koristnimi snovmi. Vsebuje vitamine A, B, K in C, poleg tega pa so v njem železo, fosfor, magnezij in mangan. Grah vsebuje tudi antioksidante, flavonole in karotenoide.
Nekoliko problematična je vsebnost antinutrientov, saj ti povzročajo napenjanje in prebavne težave. Škodljivim učinkom se lahko izognemo, če s količinami zaužitega graha ne pretiravamo. Dobro je, če ga ne pojemo več kot 120 gramov dnevno. Kuhan grah vsebuje manj teh snovi kot surov.
Za izboljšanje prebave ter za zdrave kosti in srce
Lahko uživamo surov, kuhan ali pečen grah. Da bi podaljšali njegov rok uporabe, ga lahko zamrznemo ali konzerviramo. Če ga uživamo kot zelenjavno prilogo, lahko njegov okus izboljšamo z maslom, soljo in poprom.
Če ga pred zaužitjem skuhamo (na pari), se s tem razgradijo celične stene, s čimer ta dobi slajši okus, medtem ko postanejo nekatera njegova hranila dostopnejša organizmu. Iz graha lahko pripravimo številne jedi, med katerimi so juhe, kaše, solate in enolončnice.
PREBERITE ŠE -> Kremna grahova juha v grškem slogu (RECEPT)
Grah ima številne blagodejne učinke na zdravje. Z rednim uživanjem lahko naredimo veliko za preventivo pred razvojem nekaterih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca. Pomembno vlogo ima tudi pri zaviranju razvoja raka, saj preprečuje in lajša vnetna stanja v telesu. Še posebej učinkovit naj bi bil pri zmanjšanju tveganja za razvoj raka na prostati in raka debelega črevesja.
Uživanje graha prispeva tudi h krepitvi mišične moči in k zdravim kostem. Ker igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih črevesnih bakterij, si lahko z uživanjem le-tega izboljšamo prebavo. Preprečuje nastanek nekaterih pogostih bolezni prebavil, kot sta vnetna črevesna bolezen in sindrom razdražljivega črevesja. Uživanje graha se priporoča tudi sladkornim bolnikom tipa 2, z njegovo pomočjo pa lahko tudi znižujemo nekoliko previsok krvni tlak.
