Čustveno prehranjevanje ali ko hrana postane tolažba
Čustveno prehranjevanje se ne opredeljuje kot prehranska motnja, a gre za navado, ki zagotovo ni prijazna do našega telesa in lahko preraste v težavo, ki jo težko odpravimo. Gre za uživanje hrane, ko smo v določenem čustvenem stanju, ki nam ni prijetno, namesto s spopadanjem s težavo in odkrivanjem vzroka, pa se raje potolažimo s hrano.
Razlogov, ki so izgovor, da v hladilniku pobrskamo za nekaj, kar nas naj bi potolažilo, je lahko ogromno. Od prepirov s partnerjem, do pritiskov na delu ali finančnih težav, piše portal Psych Central. Nekateri takšno prehranjevanje redno prakticirajo, spet drugi se k takšnemu vedenju zatečejo le vsake toliko časa. V nobenem primeru pa ta odločitev ni najbolj zdrava, zato je še kako smiselno, da prepoznamo znake čustvenega prehranjevanja in spoznamo način, kako se tovrstnega vedenja lahko odvadimo.
Morda se sprašujete, kaj je sploh narobe, če si ob slabem čustvenem stanju privoščite sladoled? Zelo verjetno je, da boste tega sladoleda pojedli bistveno več, kot je za telo še zdravo, prav tako pa ignoriranje čustvenih stanj dolgoročno ni smiselna rešitev.
Še en razlog, da se čustvenega prenajedanja čim prej odvadimo, je, da v takšnem stanju največkrat posežemo po za telo manj zdravi hrani oziroma nizkih hranilnih vrednosti. Raziskava iz leta 2014 izpostavlja problem, da takšne prehranske navade vplivajo na naše možgane, saj bo občutek nagrajevanja in užitka preglasil signale sitosti oziroma lakote. Torej prehranjevanje zaradi čustvenega stanja vodi v prenajedanje in debelost.
Kadar jemo zaradi določenega čustvenega stanja, bomo zaradi dviga ravni serotonina oziroma hormona sreče za kratek čas res občutili veselje, a to dobro počutje ne bo trajalo dolgo, kmalu bomo poleg težav, ki smo se jim želeli izogniti s hrano, občutili še občutek krivde zaradi vse hrane, ki smo jo pojedli, ne da bi sploh čutili lakoto.
PREBERITE ŠE -> Te hrane Slovenke uživajo resnično premalo (menstruacije bi lahko bile znosnejše)
Prepoznajmo znake
Vedenje, ki nakazuje, da smo nagnjeni k čustvenemu prehranjevanju, je, ko jemo hitro, ko občutimo krivdo in sram zaradi hrane, ko pogosto izberemo hitro hrano, ko se prenajedamo, ko hrepenimo po določenem živilu, ko smo nenadno pridobili kilograme.
Kaj nas privede do tega, da zatočišče najdemo v hrani, je stvar vsakega posameznika, a neki skupni najpogostejši sprožilci so stres, jeza, tesnoba, žalost in dolgočasenje. Ameriška raziskava, ki so jo objavili leta 2021, kaže, da se k čustvenemu prehranjevanju zateče vsak peti, bolj so k njemu nagnjene ženske, s staranjem pa ta navada začne upadati.
PREBERITE ŠE -> Te navade in vplivi iz okolja uničujejo naše možgane
Kako si pomagati?
Če se zavedate, da ste nagnjeni k čustvenemu prehranjevanju, zaupajte to svojemu osebnemu zdravniku, ki vam bo predstavil možnosti zdravljenja. Veliko pa lahko naredite tudi sami, s tem, ko prepoznate sprožilce in preprečite nadaljnjo reakcijo.
Pri odpravljanju težav s hrano zelo pomaga redna rekreacija, saj gibanje dokazano zmanjšuje stres in izboljša počutje, kar pa vodi do tega, da nimamo potreb po tolažbi s hrano. Pomagajo nam lahko tudi vaje, s katerimi znižujemo raven stresa, od dihalnih vaj do meditacije.
Čustveno prehranjevanje lahko hitro postane avtomatizirano, zato si v takšnem primeru pomagajmo s tem, da smo med uživanjem hrane prisotni. To pomeni, da smo pozorni na to, ali smo lačni, kdaj smo že siti, da jemo počasi, vnašamo majhne grižljaje in uživamo v vsakem od njih, spremljamo, kaj jemo (lahko tudi v obliki dnevnika) in načrtujemo svoje obroke.
Učinkovita strategija, s katero bo nezdravega zatekanja k hrani manj, je tudi, da doma sploh nimamo sladkih in nezdravih živil, v hladilniku pa imamo vedno zalogo sadja in zelenjave.
