Ta travniška roža, ki raste pri nas, je tako zdravilna, da raziskujejo njene učinke na raka
Slovensko ime črnoglavka ne razkriva izjemnih moči, ki jih premore ta cvetlica, zato pa so toliko bolj zgovorna njena tuja imena, v angleško govorečem svetu ji namreč pravijo self-heal (samozdravilna), heal-all (vsezdravilna), woundwort (rastlina, ki zdravi rane) in heart-of-the-earth (srce zemlje).
Vsa ta imena niso iz trte izvita, saj črnoglavka resnično lajša ogromno zdravstvenih tegob (od prebavnih težav in diabetesa do vnetji in vročine), celi rane, uničuje rakave celice, sodobne raziskave pa odkrivajo, da celo deluje proti trdovratnim virusom, kot so herpes, HIV in koronavirus.
V tujini je tako na voljo že veliko prehranskih dodatkov, tinktur in drugih izdelkov iz te rastline, pri nas pa si jo lahko privošči vsak, ki si jo nabere v naravi – črnoglavka namreč raste na zelenicah in travnikih širom Slovenije, in je dovolj dobrega okusa, da jo lahko vključimo v redno prehrano.
Zdravilni učinki črnoglavke
Črnoglavka (Prunella vulgaris) je užitna divja rastlina, ki izvira iz Evrazije, a se je razširila po vsem svetu. Kot zdravilno so jo prepoznala ljudstva po vsem svetu, ker je tako razširjena in priljubljena, pa je bilo o njenem delovanju narejenih že kar nekaj znanstvenih raziskav.
Te so med drugim ugotovile, da črnoglavka vsebuje celo paleto aktivnih učinkovin, med katerimi so vitamini, antioksidanti, flavonoidi, karoteni, čreslovine, grenčine, eterična olja in rastlinske kisline.
Črnoglavka se že od nekdaj uporablja za zdravljenje ran, saj pospešuje celjenje in ustavlja notranje ter zunanje krvavitve. Z njo lahko lajšamo tako krvaveče dlesni kot močne menstruacije in krvaveče hemoroide, blaži pa tudi otekline in opekline.
Črnoglavka pomirja bolečine in vnetja trebušne sluznice, čreslovine v njej pa pomagajo zaustaviti drisko. Ker učinkuje diuretično in protimikrobno, jo v tradicionalni kitajski medicini še danes uporabljajo za razstrupljanje jeter, priporočajo pa jo celo za zdravljenje raka in aidsa.
Protirakavo delovanje črnoglavke so proučile tudi nekatere znanstvene študije, ki so ugotovile, da določene spojine v tej rastlini povzročijo smrt rakavih celic in preprečujejo rast tumorjev. V eni takšnih so znanstveniki črnoglavko dodali rakavim celicam človeških jeter, in odkrili, da je rastlina ustavila njihovo širjenje.
V drugi študiji, ki je potekala na ljudeh z rakom dojk, pa so raziskovalci ugotovili, da črnoglavka vpliva tudi na to vrsto raka. Del sodelujočih v študiji je namreč poleg preverjenih zdravil proti raku prejemalo še ekstrakt te rastline, izsledki pa so nato pokazali, da ti ljudje po koncu zdravljenja raka v telesu niso imeli več prisotne bolezni, za razliko od tistih, ki niso uživali črnoglavke, in so znanstveniki pri njih še našli sledi rakavih celic.
Raziskave potekajo tudi v protivirusno delovanje črnoglavke na koronavirus, virus HIV-1 in virus herpes simplex. Znanstveniki so doslej v laboratorijskih študijah že ugotovili, da ta rastlina zaustavi delitev celic herpesa in stimulira imunske celice, ki se borijo proti tej okužbi, ter s testiranjem živali prišli do spoznanj, da lahko mazila s črnoglavko zmanjšajo mehurčke in poškodbe, ki jih na koži povzroča herpes.
V študijah na živalih (glodavcih) so raziskovalci doslej odkrili tudi učinke črnoglavke na diabetes in srčno-žilne bolezni. Prišli so že do spoznanj, da lahko ta rastlina pomaga zmanjšati krvni sladkor in količino slabega holesterola ter trigliceridov v krvi.
Ljudska medicina za črnoglavko trdi, da je naravni antibiotik, ki lajša tudi boleče grlo, kašelj, vnetja in zbija vročino (za slednje so jo uporabljali že kanadski staroselci plemena Algonquin).
V indijski pokrajini Kašmir pa črnoglavko dodajajo kopelim, saj naj bi blažila mišične bolečine. Tako med Indijanci kot na Kitajskem pa je ta rastlina cenjena zaradi hladilnega učinka, ki je podoben meti. Oboji črnoglavko kuhajo v čaje in jih ohlajene pijejo poleti, da se lažje spopadejo z vročino. Ti napitki so celo tako priljubljeni, da jih na jugu Kitajske izdelujejo komercialno in jih je že pripravljene mogoče kupiti kar v trgovinah.
PREBERITE ŠE -> Bela metlika: divja rastlina, ki ji pravijo superšpinača (zastonj jo lahko naberete povsod po Sloveniji)
Kako prepoznamo črnoglavko in kako jo uporabljamo
Črnoglavka je samonikla rastlina, ki uspeva na travnatih površinah po vsej Sloveniji, morda imate celo srečo, da vam raste na domači zelenici.
V višino meri okrog 30 centimetrov, prepoznamo pa jo po čudovitih modrovijoličastih cvetovih, ki se razcvetijo poleti in poživijo travnike od junija do septembra (do prve zmrzali). Botanično je črnoglavka v sorodu z meto in mrtvo koprivo, saj vse spadajo v družino ustnatic (Lamiaceae) in prav zaradi te sorodnosti in barve cvetov jo ljudje včasih zamenjajo za mrtvo koprivo, ki je prav tako užitna, a nižje rasti kot črnoglavka.
Užitni so vsi nadzemni deli črnoglavke, a so stebla preveč žilava, da bi jih uporabljali v kulinariki, čeprav nekateri celo rastlino jedo tudi dobro pokuhano. Najbolje je nabirati kar cele cvetne glavice s prvima dvema listoma, ki jih lahko uživamo presno v solati, na sendvičih, v smutijih ali z njo nadevamo zelenjavne zavitke in pite. Liste lahko nabiramo tudi po cvetenju, a bodo takrat bolj grenki.
Za zdravilne namene lahko črnoglavko posušimo za čaj ali kopeli, lahko pa jo tudi namočimo v tinkturo in iz nje pripravimo mazilo za rane, opekline in otekline.
