O tem, kako je napredovalo zdravljenje vse bolj razširjene bolezni, ter predvsem, kako prepoznati njene prve znake, smo govorili z asist. Lino Savšek, dr. med., specialistko nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Stara ideja o tem, da MS neizogibno vodi do invalidnosti, ne velja več. Na začetku 90. let prejšnjega stoletja so namreč na tržišče začela prihajati prva zdravila za spreminjanje poteka bolezni. Danes obstaja kar 15 različnih učinkovin, ki zmorejo korenito blažiti potek bolezni in omogočajo, da so nevrološke posledice MS kar najmanjše.
Čeprav je multipla skleroza (MS) ena bolezen, se lahko pojavlja v več oblikah: kot klinično izoliran sindrom, recidivno-remitentna MS, sekundarno napredujoča MS in primarno napredujoča MS. »Večina bolnikov zboli za recidivno-remitentno MS, ki se pojavlja v zagonih (pojav novih ali poslabšanje predhodnih simptomov, ki trajajo več kot 24 ur in se pojavijo najmanj 30 dni od zadnjega zagona ter v odsotnosti povišane temperature ali okužbe) kot posledicah vnetnih sprememb v možganih oziroma hrbtenjači,« poudari sogovornica. »Ker pa ima naše telo tudi zmožnost obnavljanja vnetnih sprememb, se ti simptomi lahko izboljšajo, kar pripelje do stanja remisije.«
Napredki v zdravljenju
Žal pri MS sočasno ob vnetnih procesih potekajo tudi nevrodegenerativni. »Pri nekaterih so na začetku manj izraziti, pri drugih bolj. Njihova posledica pa je propad živčnih celic, ki, če se je že zgodil, ni reverzibilen,« razloži nevrologinja. »A vedeti moramo, da stara ideja o tem, da MS neizogibno vodi do invalidnosti, ne velja več. Na začetku 90. let prejšnjega stoletja so namreč na tržišče začela prihajati prva zdravila za spreminjanje poteka bolezni. V zadnjih desetih letih pa je napredek medicine v obvladovanju MS še prav posebno izrazit. Obstaja kar 15 različnih učinkovin, ki zmorejo korenito blažiti potek bolezni in omogočajo, da so nevrološke posledice MS kar najmanjše.«
Mislili so, da si vse samo domišljam
Nedavno je ameriška igralka Selma Blair v svoji avtobiografiji Spomini na odraščanje opisala tudi, kako živi z MS. Stara 49 let je diagnozo prejela šele pred nekaj leti; v knjigi razkriva, s kakšnimi težavami vse se je morala spopadati, preden jo je zdravnik napotil na magnetno resonanco. »Edini zdravnik, ki je MS omenil kot možnost, je bil oftalmolog, h kateremu sem se 22-letna napotila zaradi bolečin v očeh. Mnogi zdravniki, ki sem jih srečala kasneje, so morda imeli dobre namene, a mislili, da si vse samo domišljam,« zapiše. In prav nekatere motnje vida, poudari nevrologinja Savšek, spadajo med tipične klinične težave, pri katerih je dobro biti pozoren: »Na MS zelo pogosto posumimo pri vnetju očesnega živca, optičnem nevritisu. Oftalmologi paciente nato k nevrologu napotijo za diagnostiko, ki potrdi ali ovrže sum na MS. Ti bolniki začenjajo opažati, da na eno oko slabše vidijo; bolj megleno in s slabšo zaznavo barvnih kontrastov, pojavi pa se tudi bolečina pri premikanju oči. Pri mlajših se lahko pojavijo dvojne slike, tako imenovana internuklearna oftalmoplegija. Klinični simptomi pa niso očitni le na področju vida. Mnogi omenjajo občutek mravljinčenja od pasu navzdol (ali druge motnje občutenja), motnje senzibilitete, težave s koordinacijo gibov, delno ohromelost. Pri starejših, kjer je primarno napredujoča MS najpogostejša oblika MS, pa se lahko težave kažejo s postopno napredujočo oteženo hojo.«
Tudi posledica virusa
Multipla skleroza se najpogosteje pojavi med 15. in 45. letom, četudi lahko zanjo obolevajo tudi otroci in starejši od 70. leta. Njena pojavnost je odvisna od geografske lege in se povečuje z oddaljenostjo od ekvatorja. Najpogosteje se pojavlja med belo populacijo Srednje in Severne Evrope ter Severne Amerike. Vse več pa se govori tudi o tem, da je lahko (pogosto asimptomatska) okužba z virusom Epstein-Barr pomemben sprožilec neustreznega imunskega odziva na lastno osrednje živčevje in s tem razvoja MS pri posameznikih z ustrezno predispozicijo.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: