MAGNEZIJ

Če imate te težave, vam morda primanjkuje magnezija

Magnezij je potreben za optimalno delovanje organizma. Kako izbrati primerna prehranska dopolnila, s katerimi bomo poskrbeli za zadosten vnos?
Fotografija: Pomanjkanje magnezija je v današnjih časih med ljudmi zelo razširjeno. Foto: Cegli/Shutterstock
Odpri galerijo
Pomanjkanje magnezija je v današnjih časih med ljudmi zelo razširjeno. Foto: Cegli/Shutterstock

Magnezij uvrščamo med esencialne minerale. Ker ga telo ni zmožno tvoriti samo, ga moramo vnesti s hrano ali s prehranskimi dopolnili. Sodeluje v več kot 300 encimskih reakcijah, od katerih je večina vključena v energijski metabolizem. Pomaga pri vzdrževanju ravnovesja med elektroliti ter sodeluje pri delitvi celic, sintezi beljakovin, delovanju mišic, pri uravnavanju krvnega tlaka in glukoze v krvi.

V telesu odraslega človeka je približno 25 gramov magnezija, pri čemer se ga več kot 50 odstotkov nahaja v kosteh, preostanek pa v mišicah in mehkih tkivih. Magnezij pomaga uravnavati nivo kalcija in vitamina D ter igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju živčnega sistema in pri ohranjanju duševnega zdravja, saj sprošča in pomaga izboljšati razpoloženje, s čimer zmanjšuje možnosti za nastanek depresije in anksioznosti. Ključen je tudi pri tvorbi DNK in RNK.

Magnezij je nepogrešljiv tudi za zdravje možganov in srca, saj njegov redni vnos zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca, pomaga pa tudi pri uravnavanju srčnega ritma. Varuje pred nalaganjem težkih kovin v telesu, zmanjšuje pa tudi možnosti, da bi prišlo do Parkinsonove ali Alzheimerjeve bolezni. Pospešuje razstrupljanje in regeneracijo jeter ter zavira nastanek ledvičnih kamnov.

Če nameravamo za zadostno vsebnost magnezija poskrbeti s prehranskimi dopolnili, moramo biti pazljivi, v kakšni obliki je ta. Foto: Shutterstock
Če nameravamo za zadostno vsebnost magnezija poskrbeti s prehranskimi dopolnili, moramo biti pazljivi, v kakšni obliki je ta. Foto: Shutterstock

V hrani ga je vse manj, stres pa ga črpa iz telesa

Povprečen odrasli naj bi zaužil 320 do 420 miligramov magnezija dnevno, medtem ko so potrebe pri določenih ljudeh (športniki, starostniki, nosečnice, doječe mame) in pri določenih stanjih (diareja, bruhanje, uživanje odvajal, zloraba alkohola, sladkorna bolezen tipa II, uživanje zdravil, večja izpostavljenost stresu) še večje.

Pomanjkanje magnezija je v današnjih časih med ljudmi zelo razširjeno. Eden od razlogov je ta, da v zadnjih 50 letih raven magnezija v tleh upada, s čimer ga je manj tudi v rastlinah, ki jih zaužijemo. Z nekaterimi navadami pospešimo izločanje magnezija iz telesa. To so: uživanje hrane z veliko sladkorja, uživanje rafiniranih živil, jemanje antibiotikov, kemoterapevtikov in diuretikov ter povečana raven stresa.

Če v organizem ne vnesemo dovolj magnezija, se lahko pojavijo naslednje posledice, bolezni in tveganja: zmedenost, utrujenost, pomanjkanje apetita, mišični krči, otopelost, motnje v delovanju srca, nespečnost in druge težave s spanjem, vrtoglavica, slabša koncentracija, krhki nohti, povečana občutljivost na alergene, hipertenzija, poškodbe ledvic in jeter, osteoporoza, impotenca, zaprtje ter pogoste bakterijske in glivične okužbe.

PREBERITE ŠE -> Boljše duševno zdravje: vprašanja, ki si jih je smiselno zastavljati vsak dan

Veliko ga je v čemažu, koprivah ter bučnih in sončničnih semenih

Je možno, da pride tudi do presežka magnezija v telesu? Teoretično ja, vendar bi do tega lahko prišlo le, če bi pretiravali z uživanjem prehranskih dopolnil, s prehrano pa primerno mejo težko presežemo. Poleg tega gre za element, katerega viške telo običajno izloči z urinom. Če bi kljub temu prišlo do pretiravanja, bi se to lahko pokazalo v obliki diareje, bruhanja, slabosti, mišične nemoči, težav z dihanjem in nepravilnega srčnega utripa.

Magnezij se nahaja predvsem v zelenolistni zelenjavi. Vsebujejo ga živila, bogata s klorofilom in prehranskimi vlakninami. Zaužijemo ga lahko s čemažem, koprivami, sončničnimi in bučnimi semeni, indijskimi oreški, kakavom, divjim rižem, črnim fižolom, mandlji, ovsom, krompirjem in rižem. Vsebujejo ga tudi meso, mlečni izdelki in ribe (predvsem skuša in postrv). V manjših količinah je tudi v kavi, polnozrnatem kruhu, čičeriki, belem fižolu in jajcih.

PREBERITE ŠE -> Nam sol res škoduje? Pomembno je, kakšno izberemo

Če nameravamo za zadostno vsebnost magnezija poskrbeti s prehranskimi dopolnili, moramo biti pazljivi, v kakšni obliki je ta. Manj priporočljive oblike magnezija naj bi bile magnezijev karbonat, magnezijev oksid, magnezijev sulfat, magnezijev glutamat in magnezijev aspartat, saj lahko zaradi slednjih pride celo do nekaterih zdravstvenih težav.

Bolj priporočljive oblike magnezija so: magnezijev L-treonat, ki ima še posebej blagodejen vpliv na učenje in spomin; magnezijev glicinat, ki je še posebej priporočljiv za daljše jemanje; magnezijev malat, ki bo v pomoč predvsem tistim, ki jih pestita utrujenost in izčrpanost; magnezijev citrat, ki hkrati deluje kot blago odvajalo; magnezijev tavrat, katerega glavni učinek je skrb za zdravo srce; ter magnezijev klorid, ki telesu pomaga pri bolj učinkovitem razstrupljanju.

Preberite še:

V prodaji