Črka o v njihovem imenu Opill pomeni »over the counter«, kar bi dobesedno prevedli »čez pult«, pomeni pa njihovo prosto dostopnost brez zdravniškega recepta.
Opill komercialno oglašujejo kot tableto z dolgoletnim profilom varne in učinkovite uporabe, temelječe na znanstvenih raziskavah in dognanjih, katere uporabo so dovolile in potrdile vse večje zdravstvene organizacije. O njej govorijo kot o enem najpomembnejših mejnikov pri reševanju ključne, vendar ne docela izpolnjene potrebe po širokem dostopu do kontracepcije. Še več, bila naj bi revolucionaren korak, ki naj bi omilil tudi negativne učinke nedavne razveljavitve primera Roe proti Wadu v ZDA.
Obravnava tega primera je leta 1973 prelomno vplivala na sodbo vrhovnega sodišča ZDA, ki je takrat odločilo, da ustava ZDA na splošno ščiti pravico do splava. Lani je vrhovno sodišče ZDA v novi, bistveno bolj konservativni sestavi s svojo odločitvijo primer Roe proti Wadu razveljavilo, kar pomeni zelo restriktivno ali celo onemogočeno dostopnost splava v skoraj vseh ameriških zveznih državah.
Pravni in dejanski standard reproduktivnih pravic žensk je s to odločitvijo bistveno zmanjšan in splošna dostopnost tablet Opill nikakor ne more nadomestiti te izgube. Le pričakujemo lahko, da bo to povzročilo razmah simptomatike, o kateri bom spregovorila v nadaljevanju.
Prva kontracepcijska tableta leta 1950
Peroralni hormonski kontraceptivi ali kontracepcijske tabletke so bile v uporabo uvedene maja 1950. Med letoma 1960 in 1970, ko je bilo žensko gibanje v polnem razcvetu, so imele številne pozitivne učinke, zlasti glede liberalizacije spolnosti. Ker so se otresle strahu pred nezaželeno nosečnostjo, so takrat ženske končno lahko izvajale svobodnejši nadzor nad svojim telesom, načrtovale družino in začele poklicno kariero.
Šele leta 1967 so regulacijski organi priznali stranske učinke jemanja hormonskih kontracepcijskih tabletk. Ženske so zahtevale boljšo izbiro kontracepcije, kar je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pomenilo uvedbo novih odmerkov, novih hormonov in novih večfaznih tabletk.
Morda je manj znano, da so bile že leta 1930 v prve klinične teste vpoklicane Portoričanke, brez vsake vednosti, da sodelujejo v kliničnih testih, in brez informacij o tveganjih. Tri so umrle, ampak obdukcije niso opravili. V drugih kliničnih testih je umrlo več žensk zaradi venske trombembolije ali krvnih strdkov, kar je bila posledica večjih odmerkov hormonov, ki so dandanes zmanjšani za približno dve tretjini.
Ameriška medijska hiša History je letos objavila podroben prispevek o teh prvih neetičnih kliničnih preizkusih kot delu negativne zapuščine uporabe tabletk, lani pa je tudi izšel ameriški dokumentarec z naslovom The Business of Birth Control (Nadzor rojstev kot posel), ki problematiko testiranja in stranskih učinkov uporabe hormonskih tabletk prikazuje skozi zgodovino vse do današnjega časa.
Vsako zdravilo ali zdravstveno orodje, ki je na voljo na trgu, je treba prej temeljito preveriti v kliničnih preizkusih, v katerih se morata potrditi njihova varnost in učinkovitost glede na dane indikacije. Te preiskave običajno opravijo farmacevtska podjetja, trajajo pa lahko več let.
Stranski učinki, ki jih navajajo navodila za uporabo, so opis dejanskih izkušenj in učinkov, ugotovljenih v opravljenih kliničnih testih. Najpogostejši stranski učinki pri uporabi hormonskih kontracepcijskih tabletk vključujejo tudi motnje duševnega zdravja, kot sta depresija in anksioznost, kar je izrecno navedeno v navodilih za njihovo uporabo.
Leta 2021 je dr. Sarah Hill izdala knjigo, v kateri je opisala telesne spremembe zaradi hormonske kontracepcije, predvsem njene učinke na mladoletna dekleta. Študije so pokazale, da imajo mladoletnice, ki so v kritičnem obdobju telesnega razvoja vse do 25. leta, visoko tveganje za anksioznost in depresijo še dolga leta po jemanju hormonske kontracepcije.