Brstični ohrovt vsebuje te protirakave spojine (in trik, kako bo bolj okusen)
Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) spada med kapusnice, ki so del širše družine križnic. Je v najbližjem sorodu z navadnim in kodrolistnim ohrovtom, pa tudi z zeljem, cvetačo, kolerabo, brokolijem in celo gorčico.
Čeprav po videzu sodeč marsikdo misli, da je brstični ohrovt zgolj pomanjšana glava navadnega ohrovta, pa gre za rastlino druge vrste, katere plodovi vsebujejo več hranilnih snovi in so celo bolj zdravi od kodrolistnega ohrovta, ki se ga je dolgo držal vzdevek »superhrana«.
Brstični ohrovt je v primerjavi z drugo starodavno zelenjavo precej nedavno odkritje. Čeprav so nekatere vrste ohrovta gojili že v starem Rimu, so brstični ohrovt, kot ga poznamo danes, kultivirali Belgijci v 13. stoletju. Ko je v 16. stoletju nato postal izredno priljubljena zelenjava tudi drugod po Evropi, se ga je v angleščini prijelo ime »Brussels sprout« po belgijski prestolnici Bruslju.
Zakaj je to najbolj zdravi ohrovt?
Brstični ohrovt je bogat z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami. Svež vsebuje več vitamina C kot pomaranče, kuhan ali pečen pa enako količino kot sveže iztisnjen pomarančni sok. Ker je na voljo od oktobra pa vse do marca, torej v najbolj hladnih mesecih leta, ko ni veliko druge sveže zelenjave in sadja, je brstični ohrovt odlična izbira, da v svoje telo vnesemo več tega vitamina.
Vitamin C je seveda močan antioksidant, ki krepi imunski sistem in sodeluje v številnih telesnih procesih (zavira vnetja, pomaga pri celjenju, krepi kosti in zobe, preprečuje staranje kože, varuje srce in ožilje ter ohranja zdravje oči), poleg tega pa poskrbi, da lahko naše telo iz rastlinske hrane absorbira železo. Brstični ohrovt premore tudi ta mineral, zato v kombinaciji z vitaminom C predstavlja dober vir železa za naš organizem.
A vitamin C ni edini antioksidant, ki ga vsebuje brstični ohrovt. V malih zelenih glavicah se skriva tudi veliko glukozinolatov. Glukozinolati so žveplove spojine, ki brstičnemu ohrovtu, pa tudi drugim križnicam, nudijo naravno zaščito pred škodljivci, saj imajo vonj po žveplu in grenak okus. To se morda sliši neprijetno, a te žveplove snovi imajo tudi eno veliko prednost.
Znanstveniki so namreč ugotovili, da imajo glukozinolati precejšnje protirakave učinke, saj so raziskave pokazale, da pomagajo preprečevati poškodbe DNK celic, ki običajno povečajo tveganje za razvoj raka. Poleg tega so raziskovalci tudi prepričani, da glukozinolati preprečujejo rast tumorjev in so jih povezali z zmanjšanim tveganjem za razvoj raka na želodcu, pljučih, ledvicah, mehurju, črevesju, prostati in dojkah.
NE SPREGLEJTE -> Kuharska delavnica: pečenka Wellington
Vendar to še ni vse. Brstični ohrovt je bogat še z vitaminom K, ki skrbi za zdrave kosti in za strjevanje krvi pri poškodbah. V tem ohrovtu je prisoten tudi karoten, ki ohranja zdrav vid, minerali kalij, magnezij in fosfor ter dva vitamina B-kompleksa, B1 in B6. Brstični ohrovt vsebuje tudi flavonoid kamferol, ki ima prav tako antioksidativne učinke, znanstveniki pa so ugotovili, da varuje srce in zavira nastanek srčno-žilnih bolezni.
Omeniti je treba še vlaknine, ki jih brstični ohrovt vsebuje več kot navadni in kodrolistni. Vlaknine spodbujajo prebavo in varujejo črevesje, vplivajo pa tudi na počasnejšo absorpcijo sladkorja v kri, kar je še posebej pomembno za diabetike ali če imamo povišano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
PREBERITE ŠE -> Kodrolistni ohrovt, vitaminski princ zimskega vrta
Kdo mora paziti pri uživanju brstičnega ohrovta
Glede na opisano skoraj ni razloga, zakaj bi se izogibali teh ljubkih kroglic, ki so videti kot miniaturna zelenjava. Pa vendar pri določenih ljudeh previdnost ne bo odveč. Prav zaradi vitamina K z njim ne smejo pretiravati osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko nihanje tega vitamina zmoti njihovo delovanje. Svetuje se, da se o uživanju pogovorijo s svojim zdravnikom.
Brstični ohrovt in druge kapusnice lahko v prevelikih količinah vplivajo tudi na absorpcijo joda v telo, kar je lahko nevarno za posameznike, ki imajo težave s ščitnico, zato se jim svetuje, da zmanjšajo uživanje tovrstne zelenjave. Enako pa velja tudi za osebe z razdražljivim črevesjem in kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis), saj jim lahko z vlakninami bogate kapusnice povzročijo napenjanje, bolečine v želodcu, zaprtje ali drisko.
Kako ga pripravimo, da ga bodo jedli tudi tisti, ki ga ne marajo
Če vas odbija neprijeten vonj in grenak okus brstičnega ohrovta, ste imeli nesrečo, da ste (ali so vam) ga pripravili napačno. Če to zelenjavo namreč kuhamo v vodi, zlasti predolgo, postane namreč precej neokusna, pa še veliko hranilnih snovi izgubi. Velika škoda torej.
A če brstični brokoli pripravimo prav, je lahko odlična specialiteta, saj dobi oreškast okus. Najbolje ga je razpoloviti, odrezati trde ostanke stebla, ga pomešati z olivnim oljem, posoliti in popoprati ter ga na pekaču v pečici na temperaturi 200 °C peči 20 minut, nato pa še 10 ali 15 minut na programu žar, da postane hrustljav.
Kuharski mojstri svetujejo, naj bodo glavice med pečenjem na pekaču obrnjene s prerezom navzgor, saj bodo tako boljše teksture, kot če narezano stran postavimo navzdol, ker to zadrži vlago in se ohrovt bolj kuha kot peče.
Še en nasvet mojstrov, da okus brstičnega ohrovta povzdignemo v nove višave, pa je, da pečene glavice pred serviranjem prelijemo s preprosto omako iz limoninega soka, gorčice in olivnega olja, ki smo jih prej zmešali v posodici.
PREBERITE ŠE-> Recept za prilogo iz brstičnega ohrovta, ki je celo boljša kot rdeče zelje
Seveda pa lahko brstični ohrovt uživamo tudi surov. Nekateri ga nasekljajo na solate, drugi pa kar naribajo. Največji ljubitelji te zelenjave so zagotovo Angleži, za katere je brstični ohrovt priloga številka ena ob božični pojedini.
Če želite resnično presenetiti goste, pa poiščite vijoličasti brstični ohrovt. Gre za hibrid med rdečim zeljem in navadnim brstičnim ohrovtom, ki so ga že v prejšnjem stoletju razvili na Nizozemskem. Pri nas je bolj redek, a vreden nakupa, če ga boste kje našli. Ima namreč še boljši okus kot zeleni, bolj sladkast, bolj oreškast in manj »smrdeč«. Tudi po pečenju ali kuhanju ne izgubi svoje vijolične barve, za katero so odgovorni posebni antioksidanti, ki delajo to vrsto brstičnega ohrovta še bolj zdravo.
