Bi poskusili želod? Izjemno zdrav je, a samo, če ga pripravimo tako
Hrastovi plodovi so bili nekoč izjemno cenjena hrana. Želode je užival že pračlovek, priljubljeni so bili v stari Grčiji pa tudi med ameriškimi staroselci. V obdobjih pomanjkanja in lakote je bil želod nepogrešljiv vir hrane, saj ga je mogoče zmleti v moko in tako nadomestiti pšenico. Danes smo nanj kar malo pozabili, verjetno zaradi zamudne priprave, ki je potrebna, da iz teh plodov izločimo organizmu škodljive tanine.
Na svetu raste več kot 600 vrst hrasta (Quercus), ki prav vse obrodijo želode, vendar pa niso plodovi vseh vrst primerni za prehrano, saj nekateri vsebujejo preveč taninov ali čreslovin in nimajo dobrega okusa.
Obstajajo tudi vrste, ki ne vsebujejo skoraj nič čreslovin in jih pred uživanjem ni treba bistveno obdelati, takšne so denimo vrste belih hrastov, zanimivo pa tudi slovenski hrast, ki raste na Primorskem in sliši na ime črničevje (Quercus ilex).
Črničevje je ogrožena vrsta in edini hrast v Sloveniji, ki ostane zelen vse leto, njegovi plodovi pa imajo le okoli tri odstotke taninov.
A druge vrste hrastov, ki uspevajo pri nas, niso za odpis. Najbolj razširjeni dobi, ceri, gradni in puhasti hrasti obrodijo prav tako užitne želode, le pravilno jih moramo pripraviti (o tem več spodaj).
Zakaj je želod tako zdravo živilo?
Hrast nam z želodi postreže v jesensko-zimskih mesecih, ko je narava najbolj pusta in oropana hranilnih snovi. V zrelih želodkih pa se skriva pravo bogastvo. Vsebujejo ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine in vlaknine ter precej pomembnih vitaminov, mineralov in antioksidantov. Za razliko od večine oreškov so manj kalorični in vsebujejo manj maščob (pol manj kot arašidi ali mandlji), od tega pa je veliko nenasičenih omega 3 maščobnih kislin, ki so nujne in izredno zdrave za naš organizem.
Želod je prav tako bogat vir železa, kalcija, magnezija, mangana, fosforja in kalija, vitaminov A, E in B (predvsem B6 in B9 ali folne kisline), ter vsebuje kar 18 aminokislin.
Ne smemo pa pozabiti na antioksidante. Znanstvene raziskave do namreč pokazale, da so v želodu rastlinske snovi fitosteroli, ki so še posebej pomembne za človeško zdravje, saj pomagaj zniževati holesterol.
Druga dragocena skupina antioksidantov so fenolne spojine. Doslej je znanstvenikom v želodu uspelo našteti že več kot 60 različnih fenolov, med katerimi so tudi resveratrol, katehin, kvercetin in galna kislina. Fenoli naše celice varujejo pred poškodbami in preprečujejo nastanek kroničnih bolezni, kot so rak, diabetes in bolezni srca ter ožilja.
Kaj pa tanini?
Kot smo že omenili na začetku, hrast proizvaja tudi tanine, po slovensko bolj znane pod besedo čreslovine. Tanini so molekule, ki so v majhnih odmerkih zdrave za naše telo, v večji količini pa mu škodujejo, saj delujejo kot antihranila, ki preprečujejo absorpcijo drugih hranilnih snovi iz hrane. Prekomerno uživanje taninov so raziskave povezale tudi s poškodbami jeter in nastankom določenih vrst raka.
V hrastovem lubju je taninov ravno toliko, da delujejo blagodejno za določene zdravstvene tegobe. V surovem želodu pa je čreslovin veliko preveč, da bi bilo to dobro za naše počutje. A k sreči obstaja preprosti način, da tanine iz želoda odstranimo in tako uživamo v njegovi hranilni pestrosti.
PREBERITE ŠE -> To drevo, ki raste po celi Sloveniji, ima užitne liste, plodove in gobe
Kako odstranimo tanine?
Tanine iz želoda odstranimo z izpiranjem ali toplotno obdelavo. Prvi postopek je bolj zamuden, saj vsebuje hladno vodo, toplotni pa je hitrejši, vendar bolj »umazan«. A preden se lotimo enega ali drugega, je pomembno, da naberemo samo zrele rjave želode, ki se jih še držijo kapice, nezreli zeleni namreč vsebujejo še več taninov in niso primerni za uživanje. Prav tako smo med nabiranjem pozorni na poškodbe in odstranimo vse želode, ki bi lahko bili črvivi.
Nabrane želode najprej dobro operemo, da odstranimo zemljo in nečistoče, nato jih osušimo in olupimo. Nekateri si pri tem pomagajo s kleščami za orehe, še najlažje pa je lupine odstraniti, če želode na zraku ali v sušilniku sušimo vsaj nekaj dni.
Olupljene želode lahko sedaj »očistimo« taninov na dva načina. Cele lahko vržemo v lonec z vrelo vodo in jih kuhamo vsaj pet minut oziroma toliko časa, da se voda obarva rjavo. To je znak, da se tanini izločajo. Ko je voda temna, jo odlijemo in nalijemo svežo ter ponovimo postopek kuhanja. Želode na takšen način prekuhavamo, dokler se vodna kopel ne obarva več. Takrat smo odstranili dovolj taninov, da so želodi varni za uživanje.
Za uporabo v jedeh jih še posušimo v pečici in jih zmeljemo v moko, iz katere lahko spečemo kruh, pecivo, palačinke in druge dobrote ali pa jo uporabimo za zgoščevanje enolončnic in omak. Pri tem jo kombinirajte s pšenično moko, saj je želodova precej težka. Lahko pa kuhane želode tudi pustimo cele in jih še malo prepražimo, da dobimo okusen oreškast prigrizek.
Hladni postopek
Drugi postopek vam bo vzel kakšen teden dni, vendar ga kljub temu raje uporablja dr. Katja Rebolj, slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije, saj pravi, da je »manj lepljiv« kot kuhanje.
Dr. Reboljeva suhe želode po luščenju najprej zmelje v prah v multipraktiku, nato pa prah strese v stekleno posodo in ga prelije s hladno vodo. Zmes pusti stati čez noč in zjutraj odlije staro vodo ter prilije svežo. To ponavlja teden dni, dokler okus moke ni prijeten. Na koncu moko precedi skozi gazo, jo ožame in posuši v sušilniku. Če želite pospešiti postopek, lahko vodi dodate tudi jedilno sodo, svetuje dr. Reboljeva, saj ta vodi poviša pH, ki povzroči hitrejše izločanje taninov.
K sreči pa obstaja še tretji način, in to je, da želodovo moko preprosto kupite. Glede na zamudno pridelavo upravičeno ni poceni, pa tudi ni zelo razširjena, zato se boste morali kar potruditi pri iskanju, a določene trgovine z zdravo prehrano v Sloveniji jo občasno imajo v ponudbi.
PREBERITE ŠE -> Zdravilni učinki breze in kako jo lahko uživamo
Želodova kava
Iz želoda pridobivajo tudi kavo, ki je zelo cenjen nadomestek prave kave, saj ne vsebuje kofeina. Tudi želodovo kavo lahko podobno kot moko pripravimo sami doma, vendar želode po končanem izpiranju ali kuhanju še dodatno popražimo, da dobimo podoben okus, kot ga ima pražena kava.
Hrastova skorja
Za konec pa še nekaj besed o hrastovi skorji, katere tanini delujejo zdravilno predvsem pri razdraženi koži in sluznici, saj tvorijo zaščitni sloj in varujejo pred draženjem. Če imate kožna vnetja ali vneto sluznico na predelu zunanjega spolovila, zadnjika ali zunanje hemoroide, si pripravite kopel iz hrastove skorje, ki jo dobite v vsaki lekarni. Pri driski in blagih vnetjih sluznice ust in žrela pa se priporoča pitje čaja iz hrastovega lubja.
Izvlečki hrastove skorje se uporabljajo tudi v izdelkih za nego las in kože, sami pa si lahko doma pripravimo kopel za lepše in bolj zdrave lase. Pri tem nam pride prav voda, bogata s hrastovimi tanini, ki ostane od izpiranja želodov. Če si z njo nekajkrat umijemo lasišče in lase, bodo ti postali bolj sijoči, koža pa bolj odporna proti prhljaju. A bodite previdni, hrast ima namreč močne rastlinske pigmente, ki vam lahko zabarvajo brisače in celo potemnijo svetle lase.
