Anksioznost in depresija sta tesno povezani (in zakaj je to pomembno)

»Velik del otroštva in zgodnje odraslosti sem trpel zaradi kronične anksioznosti, ne da bi se tega zavedal, kasneje pa sem razvil hudo depresijo. Izhod iz globoke depresije se najprej začel s soočanjem z mislimi, zaradi katerih sem bil ves čas zaskrbljen. Ko sem premagal svojo tesnobo, je depresija kar izginila,« je priznal nevroznanstvenik dr. Eric Haseltine.

Med dolgim ​​okrevanjem je imel čuden občutek, kakor da se je njegova »možganska mišica« (tako je namreč razmišljal o svojem umu in razpoloženju) »zmanjšala« zaradi neusmiljenega kroničnega stresa in tesnobe – in da mora delati »vaje« (psihoterapija in jemanje zdravil), da se vrne v formo in se bolje spopade z vsakodnevnimi izzivi.

Njegova možganska megla se je počasi razblinila, vrnil se mu je spomin in socialna fobija je sčasoma zbledela. Na poti okrevanja, ko se je poglobil v svoje občutke, je spoznal, da sta tesnoba in depresija pravzaprav ena bolezen, ne pa dve.

Zakaj je povezava med anksioznostjo in depresijo pomembna?

Anksioznost (tesnoba) je pogosto spremljevalka depresije, prav tako imata skupno biološko osnovo. Strokovnjaki in raziskovalci menijo, da imajo nizke ravni serotonina vlogo pri obeh, skupaj z drugimi možganskimi kemikalijami, kot sta recimo dopamin in epinefrin.

Švedski psihiater Anders Hansen je v knjigi Ko možgani bluzijo tesnobo opisal kot močan občutek nelagodja – občutek, da je nekaj narobe.

»Anksioznost doživljamo v različnem obsegu in različnih oblikah. Nekateri ljudje trpijo zaradi stalne in blažje oblike tesnobe, kot da jim nekaj vedno preprečuje, da bi bili popolnoma mirni. Pri drugih je tesnoba lahko nenadna in močna.

Pri nekaterih je lahko povezana z nečim posebnim, na primer z javnim nastopanjem, spet tretjim pa se pred očmi dogaja vrsta bolj ali manj verjetnih katastrof, na primer strmoglavljenje letala, na katerem so, ugrabitev otroka ali odpoved delovnega razmerja, zaradi česar morajo prodati družinsko hišo.«

Anders Hansen depresijo opisuje kot širok spekter izkušenj, vendar sta skupna imenovalca občutek žalosti in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih smo nekoč uživali. Občutek imamo, da »življenje ni vredno življenja.«

PREBERITE ŠE -> Nika Vistoropski: Cena duševnega zdravja v času nemoralne komercializacije zdravstva

Depresivna motnja se pogosto prične z anksioznostjo, ki se najpogosteje kaže kot občutek tiščanja za prsnico ali okoli srca, kar povzroča ljudem strah, da bi doživeli srčni infarkt. Pri vsaki klinični izraženi depresiji je pogosto prisotna tudi anksioznost.

Razumevanje, da sta anksioznost in depresija včasih tesno povezani, je lahko koristno za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje obeh motenj.

Nina Šenica, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, pojasnjuje: »Depresija in anksioznost sta bolezni, ki sta povezani z določeno nevrobiološko osnovo. Čeprav jih po klasifikacijah duševnih motenj razdelimo v ločen sklop motenj, se klinično pogosto pojavljata povezano. Na primer, nekdo z depresivno epizodo ima pogosto tudi simptome anksioznosti, vztrajajoča anksiozna motnja pa lahko vodi do klinično pomembne depresije.«

Anksioznost bolnike pogosto doleti prej v življenju kot kasnejši »napadi« depresije, kar povečuje možnost, da vsaj pri nekaterih ljudeh obstaja vzročna povezava med zgodnjo anksioznostjo in kasnejšo depresijo.

Raziskave stresnih hormonov (npr. kortizola), povezanih z anksioznostjo kažejo, da kronična izpostavljenost hipokampusa, prefrontalnega korteksa in drugih z razpoloženjem povezanih možganskih struktur visokim ravnem kortizola zavira nevrogenezo in vodi do krčenja in disfunkcije v strukturah, ki so potrebne za vzdrževanje razpoloženja. To pomeni, da bi lahko zgodnja diagnoza in zdravljenje anksioznosti zmanjšala pojav kasnejše depresije in celo samomora.

Drugi razlog, zakaj je razumevanje močne povezave med depresijo in anksioznostjo pomembno, je, da obstaja večje tveganje za samomor, če se oseba spopada tako s tesnobo kot tudi z depresijo.

PREBERITE ŠE -> Desa Muck: Nehajte že zviška gledati na vse, ki so depresivni

Zdravljenje in okrevanje

Prepoznavanje, da se oseba istočasno spopada z anksioznostjo in depresijo lahko vpliva tudi na potek zdravljenja in okrevanje. Če se zavedate, da se počutite hkrati tesnobni in depresivni, bi lahko psihoterapija in zdravila »ubili dve muhi na en mah« in obenem ublažili simptome obeh duševnih motenj.

Nina Šenica pravi, da obstaja tudi klinično stanje, kjer so simptomi obeh motenj prisotni v pomembni meri, da govorimo o mešani anksiozno-depresivni motnji. »Tudi zdravila, ki jih psihiatri uporabljamo, pogosto vplivajo na simptome obeh stanj.«

Zdravljenje depresije ob prisotnosti kronične anksioznosti je precej težje kot zdravljenje same depresije, zato je bistvenega pomena zgodnja diagnoza in zdravljenje anksioznosti.

Kakšen potek zdravljenja je ustrezen, je odvisno od tega, v kolikšni meri so težave prisotne in kako dolgo. »Po navadi je ob blagih kliničnih slikah lahko dovolj psihoterapevtska obravnava, vključno z določenimi prilagoditvami življenjskega sloga - redna in uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, sproščujoče dejavnosti, skrb za higieno spanja …

Pri zmernih ali hudih stanjih pa se praviloma ob psihoterapevtski obravnavi poslužujemo še zdravljenja s psihiatričnimi zdravili, ki jih je več vrst. Izbiramo jih individualno, glede na to, kaj od zdravila pričakujemo. Dober terapevtski odnos in dobro sodelovanje pacienta ključno vplivata na izid zdravljenja,« pojasnjuje Nina Šenica.