Seveda, me to ne prizadene, niti ne razjezi, zdi se mi smešno, brezpredmetno in na žalost, običajno. Zame nekaj popolnoma novega pa so agresivni vegani. Primer, na Instagram zgodbo objavim sliko obložene mize, na kateri se je med drugim znašla tudi motovilčeva solata, na vrhu katere leži četrtina trdo kuhanega jajca. S poskusom vzbujanja slabe vesti se mi v zasebno sporočilo oglasi sledilka. Pove mi, da bi me moralo biti sram in da sem mučiteljica živali.

Če hrana na snemanjih in potovanjih vsebuje sledi jajc ali mleka, ne kompliciram. Sem zaradi tega slaba oseba? 

Vem, da se ne morem označiti za veganko, če se diete držim le približno 95 odstotkov časa, zato rajši rečem, da sem vegetarijanka, ki večinoma uživa samo rastlinsko hrano. V trgovini nikoli ne kupujem izdelkov živalskega izvora, kuham si zgolj vegansko. Sem pa dovolj fleksibilna, da jo bom, če je pred mano na primer postavljena vegetarijanska jed in veganske možnosti ni, brez slabe vesti zaužila. Če hrana na snemanjih in potovanjih vsebuje sledi jajc ali mleka, ne kompliciram. Sem zaradi tega slaba oseba?

Preberite še: Zala Djuric o tem, zakaj ne je mesa 

Ni mi všeč, kako nekateri vegani zviška gledajo na vegetarijance. Vsak ima namreč svoje prepričanje, in naša naloga je, da sočlovekovo odločitev spoštujemo. Vsiljevanje svojega mnenja ni v redu. Grafiti »go vegan« (postani vegan, op. p.) mi niso simpatični, čeprav sem velika podpornica veganstva in se v biti zelo strinjam s samo idejo. Agresija ni okej, pa tudi če je povod zanjo nadvse lep. Problem tiči v nezmožnosti sprejemanja drugačnega mnenja ter v obsojanju. Blokiranje vstopa v delikatese in vandalizem v sklopu veganskih shodov se tudi meni kot »fleksiveganki« ali vegetarijanki zdi popolnoma nepotrebno. Dvomim, da bi lahko poziv nasilnega vegana pozitivno vplival na kogarkoli.

Jaz tudi marsičesa ne razumem, a zaradi tega ne posegam v tuja življenja. Osebno ne razumem ljudi, ki s polnimi usti mesa govorijo o klimatskih spremembah, razvajajo svoje hišne ljubljenčke, medtem ko jejo pujsa in ljudi, ki s svojimi nakupi podpirajo masovno živinorejo. To pač povem na glas. Ampak kdo sem jaz in od kod mi pravica, da bi te ljudi omalovaževala. 

Vedno sem pripravljena prisluhniti in se pustiti prepričati drugače mislečim. Obožujem debate. V katerih rada poudarim, da veganstvo ne vpliva dobro zgolj na naravo okoli nas. Pozitiven učinek veganstva na človeško telo so potrdile mnoge raziskave. Na Oxfordu so na primer dokazali, da ima človek s pravilno vegansko dieto najnižjo možnost za razvoj rakavih celic, diabetesa in srčno-žilnih bolezni. In prepričana sem, da bi mesojedca, če že, lažje premaknili s takšnim dejstvom kot z negativno energijo.

Marsikateri mesojedec preprosto ne pozna nekaterih dejstev o svojih prehranjevalnih navadah. Zato je naloga veganov lahko, da ozaveščamo, tj. s čisto dušo in mirnimi mislimi delimo dejstva, naloga mesojedcev pa definitivno odločanje o lastnem življenju. Tvoje življenje tvoja izbira.