Obrnem se in mu odvrnem, da hvala, da je že dobro, da ne bom. A še naprej vztraja. Da bi se nehal zaman truditi, mu pač razložim, da ne jem mesa. In to ravno v trenutku, ko vsi ostali v prostoru obmolknejo. Naenkrat se mi začnejo trije člani ekipe opravičevati. Postane mi nerodno, preveč prijazni in ustrežljivi so. Res nisem želela požeti takšne pozornosti (na tak način). Poskusim jim razložiti, da ni nič hudega, da bom že skočila v trgovino po oreščke, če bom lačna do kosila. Nekdo drug me sprašuje, zakaj sem vegetarijanka, tretji nadaljuje njegovo vprašanje z dvema podvprašanjema: »Zaradi živali ali zaradi sebe?« Hrup prizadevanja rešitve problema, ki to sploh ni, nazadnje prereže odločen beograjski glas: »Vidi, brate, uzmi ovaj, ovaj ti je sa piletinom.« (Poglej, brat, vzemi tega, ta je s piščancem.) V smehu ga objamem čez ramo, se mu zahvalim za pomoč in mu povem, da je tudi belo meso, meso. Radovedna kolega še naprej silita vame, ponovno mi postavita isto vprašanje »Zaradi živali ali zaradi sebe?« Pa povem, da zaradi vseh. 

Nisem svetnica, vozim se z avtom in letalom, pijem sojino mleko in sem lastnica pametnega telefona. Ne solim pameti. Ker če že kdo, me bolj od nevednih mesojedcev motijo agresivni vegetarijanci in vegani. 

Odkar pomnim, prijateljujem z živalmi. Ko sem bila majhna, mi je babi vsako poletje kupila nekaj piščančkov, da bi jih rešila smrti. Dala sem jim imena in ljubezen. Oni pa meni jajca. Tisti, ki so odrasli v kokoši, seveda. Pogovarjala sem se s kravicami, čistila pujske, ker so se mi smilili, ker so bili umazani. Pujsiko Pingo smo pred leti celo posvojili. Skupaj s kužkom Mikijem in mačkom Ibrahimom so bili prava banda. Vsi različni, vsi enakopravni. Vsakič, kadar na počivališču ali v koloni stojim zraven prikolic, nabito polnih življenj, ki skozi žalostne oči kličejo na pomoč, se v nemoči zjočem na volanu. Seveda, so mi starši brez sugestij dovolili izbirati. Čeprav je bil oči že takrat dolgoleten vegetarijanec, mi je bilo meso predstavljano kot ena izmed izbir, kakor katerakoli druga hrana. Meso mi je bilo okusno, rada sem ga jedla. Vse do sedemnajstega leta, ko sem na sprehodu skozi padovsko božično tržnico ob pogledu na mrtve purane v glavi doživela 'klik'. V brado sem si tiho rekla: »Nisi hinavka Zala, ne moreš jesti svojih prijateljev.« In od takrat naprej meso zame ne pride več v poštev.

Tudi fizično se bolje počutim. Obrok mi da energijo in mi je ne odvzame. Hrana je zame zdravilo. Na žalost mnogi potrebujejo zdravila zaradi napačne izbire hrane. Nižjo stopnjo zavesti ima hrana, lažje jo bo naše telo sprejelo. Če je pred mano postavljen zrezek, slišim obupane krike, vidim klanje in voham truplo. Ampak tako je danes, včasih sem jedla meso, prihodnosti pa ne vem, kaj mi bo prinesla in kako se bom takrat počutila, zato tudi ne sodim drugih.

Tretji razlog za vegetarijanstvo je, da rastem v izobraženo žensko in si ne zatiskam oči. Dobim kurjo polt, ko slišim ljudi, ki s svojimi nakupi vsakodnevno podpirajo masovno živinorejo, jamrati o podnebnih spremembah in požarih. Gori zato, ker korporacijam ne uspe posekati zanje zadostne količine gozdov in jih zato zažgejo. Površine v velikosti Evrope sežigajo, da bi lahko naredili plantaže za denimo gensko spremenjeno sojo, ki jo porabijo za hrano za živali (ali poceni veganske izdelke). Glede podnebnih sprememb pa naj izpostavim še, da je živinoreja odgovorna za kar 18 odstotkov emisij toplogrednih plinov, kar je več od skupnega izpuha iz vseh prevoznih sredstev. Živinoreja letno povzroči najmanj 32.000 milijonov ton ogljikovega dioksida oziroma 51 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov na svetu.

Zato ne jem mesa. Zaradi vseh. Moja odločitev je morda res pljunek v morje, ampak če bi si vsi upali odpreti oči, bi s pljuvanjem lahko pogasili požar. Tiste, ki imate meso radi in se mu ne želite odreči, pa prijazno pozivam k izbiri ekološkega, domačega mesa. Podprimo rajši naše, pravične kmete, kot da s svojo nevednostjo hranimo to požrešno, nenasitno, krvavo mafijo. Nisem svetnica, vozim se z avtom in letalom, pijem sojino mleko in sem lastnica pametnega telefona. Ne solim pameti. Ker če že kdo, me bolj od nevednih mesojedcev motijo agresivni vegetarijanci in vegani.