Marelice že od nekdaj uporabljene za zdravilo
Marelica je bila že od antičnih časov naprej ena pomembnejših sestavin v medicini. Latinsko ime zanjo je Prunus armeniaca, kar prevedeno v slovenščino pomeni preprosto sliva iz Armenije. Ime je dobila po tem, ko jo je Aleksander Veliki tam najprej opazil in jo prinesel tudi na staro celino. Že pred več kot štirimi tisočletji so te slastne poletne sadeže gojili na Kitajskem, kjer so se menda najprej pojavile. Velik zagovornik pozitivnega vpliva marelic na zdravje je bil arabski kirurg Mešue, ki jih je svetoval proti bolečinam v ušesih, nosu in proti hemoroidom. Priporočal jih je tudi pri boleznih dihal.
Danes med glavne države proizvajalke sodijo Avstrija, Španija, Italija, Francija, Madžarska, Grčija, Kalifornija, Južna Afrika. Pri nas jih gojimo v zavetnih in toplih legah. Najbolje vam bodo poplačale, če jim boste namenili mesto ob južnih stenah stavb.
Zdravilne sestavine
Od vseh vrst sadja, ravno marelice vsebujejo največ provitamina A oziroma karotina. Med drugimi sestavinami je treba omeniti tudi visoko vsebnost vitaminov B1, B2 in vitamina C, kot tudi mineralov kalija, kalcija, fosforja, železa, natrija, magnezija, kobalta in broma. Poleg tega marelice vsebujejo veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Neverjetno veliko je v njih vitamina B17, ki pomaga preprečevati pojav rakavih obolenj. Zaradi betakarotena in likopena marelice pomagajo preprečevati srčne bolezni.
Blagodejni učinki
Poleg omenjenega so marelice dobre za odpravljanje anemije, za dekleta pa so priporočljive predvsem po končani menstruaciji, ko telo izgubi ogromno železa. Ugodno delujejo na zaprtost, saj sta celuloza in pektin nežni odvajali. Marelica namreč vsebuje sestavine, ki v telesu povzročijo alkalinsko reakcijo, ki pospeši prebavo. Po drugi strani pa marelice, kuhane v olju, zaustavljajo drisko.
Pomagajo tudi pri zbijanju visoke vročine in kožnih težavah. Marelični kompot menda koristi revmatikom, stisnjeni listi marelice pa pomirjajo ekceme, opekline, srbečice in kraste. Ponekod si iz marelic pripravljajo tudi čaj za obkladke. Za liter prevretka vzamemo sto gramov narezanih marelic, ki jih nekaj minut kuhamo v vodi, pokrijemo in pustimo stati petnajst od dvajset minut, nato precedimo, ohladimo in uporabimo za obkladek.
Že od antike naprej je bila zelo razširjena tudi uporaba olja, ki ga izloča marelična peška. Še danes ga farmacevtska podjetja uporabljajo kot pomirjevalo, za odpravljanje krčev, za zdravljenje ran in kot splošno zdravilno okrepčilo. Marelice še posebno dobro denejo otrokom, športnikom in ljudem, ki se dnevno srečujejo z velikimi intelektualnimi in duševnimi napori.
Pretirano uživanje povzroča ledvične kamne
Tako kot vsaka druga jed so tudi marelice lahko škodljive, če jih jemo prepogosto in v prevelikih količinah. Predvsem so nevarne za nastanek ledvičnih kamnov, zato bodite previdni. Odsvetujejo jih tudi ljudem z želodčnimi in jetrnimi težavami.
Zmernost je tudi pri zdravilnih sadežih, kot so marelice, zelo pomembna. Ni jih treba jesti vsak dan, priporočljivo pa je uživanje vsaj enkrat na teden. Že z 200 grami svežih marelic pokrijemo dnevne potrebe organizma po karotinu, ki je nujen za vid, delovanje presnove ter za zdravo in napeto kožo, lepe nohte in lase. Marelični sok domnevno polepša polt, še zlasti, če ga uporabimo tudi v kopeli. V polno kad vode vlijemo liter soka. Poskusite!
Nakup in shranjevanje
Marelice spadajo v družino koščičastega sadja in imajo hrapavo do žametasto lupino. Barva lupine in mesa sadeža je svetlo rumena do oranžna. Na tisti strani sadeža, ki je obrnjena proti soncu, se pogosto pojavijo rdečkaste lise od sonca. Okus sadeža je sočen, rahlo kiselkast in zelo prijeten.
Glavna sezona prodaje marelic je julija in avgusta, nekatere sorte pa zorijo že junija. Izberemo marelice z gladko, napeto in nežno dlakavo lupino. Po videzu sadeža ne moremo ugotoviti stopnje njegove zrelosti. Pri izbiri se ne ozirajmo na barvo, saj obstajajo rdečkaste in bolj blede sorte marelic.
V hladilniku jih lahko shranjujete nekaj dni, priporočljivo jih je spraviti v plastični vrečki, še najbolje pa je, da jih čim hitreje po nakupu ali obiranju porabite. Nabrani sadeži pozneje ne dozorevajo, ampak le izgubljajo plemenito aromo in venijo.
Marelice v kulinariki
Arabci jih zelo cenijo in uživajo na vse mogoče načine, v kuskusih, sadnih solatah, skupaj z ovčjim mesom in podobno. Pri kuhanju ali pečenju postanejo precej kisle, zato jih je treba sladkati. Marelice so idealne za kuhanje marmelad, sokov, kompotov, gotovo vsi poznate marelične cmoke, nadeve za sladice, izjemne pa so tudi kot priloga k divjačini, piščancu ali jedem s karijem.
Zelo priljubljene so tudi suhe marelice, ki pa imajo več kalorij kot sveže, so precej nasitne, a kljub temu zelo zdravo in zaželeno živilo. Vsebujejo še več betakarotena, železa in kalija kot sveže. Med drugim pospešujejo izločanje vode in natrija iz telesa.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: