Slavc je Slavko Čičmirko, lastnik in prepoznavni obraz gostišča, ki slovi po dobrotah iz krušne peči in suhih mesninah. Med obiskom večkrat poudari, da skrb za gostilno brez skrbi prepušča novi generaciji, sinu Matiji, ki ga med našim obiskom večkrat pokliče kar direktor. Pri Kurenu torej mislijo tudi na prihodnost. A da bi lahko pogledali naprej, nam morajo najprej povedati zgodbo od začetka.
»Štala je stara 350 let, jaz sem jo celo zalil z betonom, da se ni zrušila. Moja mama se je tu rodila, kmetijo je podedovala leta 1990. Nekoč je na njej živelo devet ali deset ljudi, živeli so zgolj od kmetijstva, imeli so tri ali štiri prašiče, dva konja, dva bika, dve kravi. Takšne so bile nekoč kmetije za preživetje. Ko je zadnji stric leta 1990 umrl, se je posest razdelila na tri dele, eden tudi za mojo mamo. Tu ni bilo ne elektrike in ne vode, moja mama je to ponujala nam bratom, jaz sem jo vzel. Staro hišo sem podrl in nazaj zgradil enako. Želeli smo, da vse ostane v kmečkem slogu, marmor ali granit ne spadata v to okolje. Ko pridem na kako turistično kmetijo in vidim marmor, me vedno odvrne,« začetek zgodbe opiše Slavc.
Slavko Čičmirko s sinom Matijo, foto: Črt Piksi
Preden se je začela zgodba gostilne Kuren, je imel lokal na Krku, a tako, kot živi zdaj, mu mnogo bolj ustreza. »Poleti sem največ delal, ko so bili vsi na morju. Zdaj delam preostale mesece, poleti pa imamo zaprto in sem tudi jaz prost,« pove.