Portugalski vpliv je v nasprotju s Hongkongom viden na skoraj vsakem koraku, predvsem v arhitekturi v starem delu mesta, kjer je veliko lepo ohranjenih in obnovljenih zgradb. Sicer pa se ta vpliv čuti zgolj v arhitekturi, in to zgolj v starem delu mesta. Ves preostali del je moderen in kitajski.
Portugalci so dobili Macao v najem kot trgovsko postojanko za časa dinastije Ming, leta 1557, a je ozemlje še naprej spadalo pod kitajsko cesarstvo in njihovo upravo vse do leta 1887, ko je postal portugalska kolonija in je tako ostalo do 20. decembra 1999, ko je po 442 letih portugalske vladavine prešel pod Kitajsko.
Danes je posebno administrativno območje, kjer sta lokalna vlada in uprava ločeni od preostale Kitajske in kjer so politične razprave osredotočene na neodvisnost regije ter spoštovanje načela ena država, dva sistema.
Portugalci in Kitajci
Otočje je bilo naseljeno že v času dinastije Han. Lokalni prebivalci so tod častili boginjo morja Mazu oziroma A-ma in verjeli, da je blagoslovila in zaščitila pristanišče in morje okoli templja.
Ko so portugalski raziskovalci pod vodstvom Jorgeja Alvaresa prvič pristali tam leta 1513 in spraševali po imenu kraja, so domačini mislili, da povprašujejo po templju, in so jim odgovorili Ma-kok. Portugalci so to razumeli po svoje in od 17. stoletja dalje se je uveljavilo ime Amaquão, iz česar je nastalo ime Macao. Portugalski trgovci na začetku niso lahko navezovali stikov s Kitajci in so za uporabo naselbine morali plačevati 500 srebrnih taelov na leto.
Stara portugalska arhitektura, foto: Ivo Mulec
Majhna trgovska postojanka je hitro prerasla v mesto in s trgovino so Portugalci pripeljali tudi novo vero ter leta 1576 ustanovili rimskokatoliško škofijo Macao. Nekaj let pozneje so ustanovili senat, ki je urejal občinske zadeve hitro rastočega mesta, ki je vrhunec doseglo konec 16. stoletja, ko je prek njega potekal izvoz kitajske svile na Japonsko. Zaradi vpadov ljubosumnih Nizozemcev se je mesto ...
