Prebivajo v enem od na gosto postavljenih hotelov brez enotnega stila, ki od 60. let 20. stoletja zamenjujejo slikovite ribiške naselbine.
Razvoj v smeri masovnega turizma, ki pomeni uniformiranost in uničevanje lokalnih posebnosti, je prinesel tudi prevlado lokalov s hitro prehrano in prodajaln izdelkov iz plastike, narejenih v Aziji. Od podobnih obmorskih destinacij se je v moji glavi Costa Blanca razlikovala le po barvi morja in teksturi peska na plaži.
To je še vedno ena plat zgodbe o Costi Blanci na jugovzhodni obali Španije, kjer mrgoli turistov pretežno iz Velike Britanije, Nemčije in skandinavskih držav, ki jih zanima večinoma le turistični produkt sonce-morje-plaža. A k sreči si sodoben gost, naveličan globalizirane ponudbe, želi še kaj več, predvsem avtentičnih doživetij, odkrivanja in sodelovanja v na tradiciji in izročilih temelječih zgodbah.
Da tudi na Costi Blanci, 244 kilometrov dolgi sredozemski obali, delujejo v tej smeri, mi je postalo jasno kmalu po pristanku na letališču Alicante, kamor sem priletela s celovškega letališča.
Dobra novica za vse, ki smo že zdavnaj obupali nad povezavami z Brnika, je, da bo do oktobra na voljo ...