Ne boste verjeli, kaj s seboj po svetu vedno nosi popotnica Marjana Grčman
Moj najljubši letni čas je ...
Pomlad. Ker prinaša slutnjo daljne sreče, nemirne dlani in mlado cvetje. In ker je takrat vse ena sama pesem.
Obdobje zime izkoristim za ...
Odhod vase. Za čas, ko si dovolim početi skoraj nič.
Če bi morala izbrati med snegom in vročino, bi izbrala …
Vročino. Ko skrita pred hrupom sveta, z maestralom v laseh, slečem peruti in naivno verjamem, da sem darilo dobrih bogov.
Potovanje je zame kot verz iz pesmi Kajetana Koviča Navodila za hojo: iti, hoditi/ne, ker to hočeš/ne, ker je treba/ampak ker tukaj/razen te hoje/drugega ni …
Ko me ljudje sprašujejo za nasvet za nedeljski izlet, vedno priporočim …
Izgubljene vasi, v katerih se več ne prižigajo luči.
Kdor meni, da pozna Slovenijo, naj se odpravi …
V Porabje. V eno od sedmih vasi, kjer še vztrajajo Slovenci s svojim arhaičnim narečjem. V svet, kamor se je tako v kraje kot tudi v ljudi – v letih železne zavese, ko je bil ta prostor hermetično zaprt na eni strani z bodečo žico proti Avstriji, na drugi pa z minskim poljem proti Jugoslaviji – polegla stepska melanholija.
PREBERITE ŠE --> Marjana Grčman: Ljudje, ki nimajo ničesar, postrežejo najtopleje, temu sem bila redno priča
Če tujcu opisujem Slovenijo, rečem …
Da je to svet na dlani. Ker lahko v dobri uri razdalje smučaš, se kopaš v morju in planinariš. Pa da smo športni fenomen neverjetnih razsežnosti in država z največ traktorji na prebivalca.
Najbolj domače se počutim …
Ob reki Krki. V času, ko ugaša dan in se nad reko spuščajo meglice, takrat ni več razlike med zdaj in nekoč.
Potovanje je zame …
Kot verz iz pesmi Kajetana Koviča Navodila za hojo: iti, hoditi/ne, ker to hočeš/ne, ker je treba/ampak ker tukaj/razen te hoje/drugega ni …
Moje najljubše mesto na svetu je ...
Varanasi. Kaotično mesto luči, kjer ob Gangesu nemo in s čudnim mirom opazuješ pogrebne procesije, ki nosijo trupla in jih na grmadah sežgejo, nato pa pepel stresejo v sveto reko.
Najraje se vračam ...
V Benetke. V izginjajoče mesto, ki ni ne kopno ne morje in ki se zdi starejše od zgodovine. In vedno znova se zaradi vse večjega eksodusa domačinov vprašam, kdo bo poslednji Benečan.
Na potovanju z družino ali družbo sem jaz vedno tista, ki …
Naganja, da moramo na pot in na nova raziskovanja.
V mojem kovčku nikdar ne manjkajo …
Prenosni nož, nenavadni uhani, mala črna oblekica, dobra kriminalka in nekaj žganega.
