Tako mirno spi, daleč od vseh tegob. To drobno bitje je vse njeno življenje, razlog, zaradi katerega vztraja v tem krutem, nehvaležnem svetu. Odmakne pogled z njegovega nedolžnega obraza in globoko vzdihne. Misli ji prekine brbotanje vode v rdečem oškrbljenem lončku za kavo.
Edinole tej razvadi se ni odpovedala – dišeči jutranji kavi pred odhodom v službo. Uživala je, ko ji je nosnici zapolnil omamni vonj črne tekočine. Pa čeprav je v zadnjem času ta postajala vedno bolj razredčena, bolj podobna čaju. Ob koncu meseca, kakšen dan pred težko čakajočim izplačilom plače, je zbirala poslednje dinarje v denarnici in po torbici, da je lahko kupila mleko in, če je kaj ostalo, deset dekagramov kave.
Danes si bo privoščila malo bolj močno kavo, saj jo je včeraj hvaležen gost v hotelu, kjer je delala kot čistilka, nagradil z darilno vrečko, v kateri je bilo pol kilograma italijanske kave in velika čokolada Milka. Ko je včeraj, okrog poldneva, stopila v eno od številnih sob hotela, jo je ob pogledu na razdejanje skoraj zadela kap.