»Prvič na Mašunu in do konca na Mašunu,« je ponovil in priznam, da me je s povedanim nagovorom, hm, presunil. Že narava je dovolj impozantna, da prišlek, ki je okužen s hrupom, postane (ne)miren, in potem imaš srečo, da spregovoriš s takšnim človekom, ki je – v teh časih – nedvoumno redkost. Ja, sreča je, ko srečaš takšnega človeka.
Sediva v prekrasnem prostoru vaše gostilne Mašun, o kateri ste mi povedali, da ste najemnik. Kako bi lahko na kratko orisali njeno zgodovino?
V tem objektu je bila najprej pekarna, ko je bila tukaj še Italija, in v posesti so jo imeli italijanski vojaki. Po vojni je objekte prevzelo GG Postojna in v njej imelo menzo za gozdarje in delavce. Potem pa se je zvrstilo več najemnikov, mislim, da so bili trije, leta 1993 pa sva se s sestro odločila, da jo bova prevzela midva, in mislim, da nama je uspelo. Sestra se je sicer pred šestimi leti odločila za drugo pot, kajti v gostinstvu ni preprosto delati, tako da ga zdaj vodim s svojo družino.
Gostišče Mašun ima dolgo zgodovino, tukaj lahko tudi najamete sobo. Foto: Blaž Samec
Notranjost je polna zanimive zgodovine. Foto: Blaž Samec
Vi ste tukaj rojeni. Ste edini stalni prebivalci v zaselku Mašun?
Ja, iz porodnišnice so me prinesli na Mašun in težko bom šel stran od tod ... (smeh) Tukaj poleg moje družine živi z družino še brat, ki je lovski čuvaj, in pred osmimi leti sta se semkaj preselila še dva mlada človeka. Moj oče je bil na Mašunu lovski čuvaj in skupaj smo bivali z mojo sestro dvojčico in bratom. Po 50 letih sta se starša preselila v dolino, v vas Koritnico, a skorajda vsak dan prideta nazaj v naš lepi kraj. (smeh)
Na Mašunu je kar nekaj objektov, nekateri so bolj, drugi manj ohranjeni. Čemu so bili nekoč namenjeni?
V posesti jih je imela italijanska vojska. V enem je bila vojašnica, druge objekte so imeli »dragičarji«, vojaki, ki so delali na meji, financarji, potem pa seveda gozdarji. V sosednjem objektu živimo mi, Gozdna hiša je obnovljena in je poleti za vikende odprta, v njej je predstavitev naših gozdov in zveri, ki bivajo v njih.
Pri dveh stolpičih, ki so ostanki lovskega dvorca Schönburga ...