IDEJA ZA IZLET

Vikend pobeg: Pula z okolico in dih jemajoči Brioni, ki jih je ljubil Tito

Hrvaška Istra že leta privablja goste iz vsega sveta. Preberite si, zakaj jo je vredno obiskati in kam jo mahniti, če jo obiščemo konec tedna.
Fotografija: Pristanišče na Brionih, foto: Špela Sila
Odpri galerijo
Pristanišče na Brionih, foto: Špela Sila

Pogosto so najlepše stvari za ovinkom in Slovenci imamo na dosegu roke nekaj zares presunljivih krajev, ki jih je vredno obiskati. Eden takšnih, ki sodi v to kategorijo, je zagotovo narodni park Brioni. Ko to otočje doživiš, postane jasno, zakaj ga je Tito tako oboževal, da si je tam zamislil kar svojo uradno rezidenco.

Na Brione se sicer lahko odpravite na daljše počitnice, saj so na največjem otoku na voljo namestitve (nekatere po dostopnih cenah), lahko pa jih obiščete kot del izleta med raziskovanjem istrskega polotoka, kot smo to storili mi.

Priporočamo, da si nočitev rezervirate v Puli, ki se nahaja na jugu polotoka, in se nato odločite, kam vas bo pot vodila najprej. Če še nikoli niste obiskali Pule, en dan namenite samo za ogled tega največjega istrskega mesta, ki je pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem ter sedež istoimenske mestne občine z okoli 60.000 prebivalci.

Mesto Pula ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, ladjedelništva in turizma, najbolj poznano pa je po dokaj ohranjenih zgradbah iz rimskih časov, od katerih je najbolj znan amfiteater Arena iz prvega stoletja. Je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih, zato si ga je vredno ogledati od znotraj in od zunaj.

Arena v Puli, foto: Špela Sila
Arena v Puli, foto: Špela Sila

Puljska Arena je bila najprej prizorišče gladiatorskih bojev in v tistih časih je lahko sprejela 20.000 gledalcev. Pozneje (v srednjem veku) so se tukaj prirejali sejmi in viteški turnirji, danes pa služi kot prostor za različne kulturne prireditve in sprejme 5000 gledalcev.

Arena v Puli, foto: Špela Sila
Arena v Puli, foto: Špela Sila

Zelo zanimivi so tudi podzemni prostori, ki so bili včasih namenjeni gladiatorjem, zdaj pa je tukaj postavljena stalna razstava z naslovom Gojenje oljk in vinogradništvo v antični Istri, v sklopu katere lahko vidimo rekonstrukcije strojev za predelavo oljk in grozdja (mline, preše, posode za sedimentacijo) ter amfore, ki so se uporabljale za prevoz olja in vina.

Amfore v kletnih prostorih arene v Puli. Foto: Špela Sila
Amfore v kletnih prostorih arene v Puli. Foto: Špela Sila

Arena ima posebno energijo in vas bo očarala tako prazna kot tudi ob večerih, ko se dogajajo prireditve. Je pa Pula pred kratkim dobila še en podoben prostor za kulturno udejstvovanje. Prvi vikend v maju so namreč svečano odprli Malo rimsko gledališče, ki so si ga zamislili kot novo prizorišče za kulturne dogodke, katerega posebnost je ogromno platno, obešeno na fasadi arheološkega muzeja, ki meri kar 330 kvadratnih metrov.

Malo rimsko gledališče, foto: Špela Sila
Malo rimsko gledališče, foto: Špela Sila

Projekt obnove Malega rimskega gledališča je na Piranskih dnevih arhitekture prejel častno priznanje in bil celo nominiran za arhitekturno nagrado Bernardo Bernardi.

Tik ob arheološkem muzeju je vhod v še eno, malo manj znano puljsko znamenitost, t. i. Zerostrasse. Gre za enega od podzemnih tunelov, zgrajenih v obdobju Avstro-Ogrske monarhije.

Zerostrasse, foto: Špela Sila
Zerostrasse, foto: Špela Sila

Na predvečer prve svetovne vojne je bila Pula pomembno vojaško in strateško središče s kompleksnim obrambnim sistemom, ki se je raztezal od vzhodne do zahodne obale Istre in zapiral vse dostope v mesto. V tistem času so zgradili široko razvejano omrežje podzemnih tunelskih zaklonišč, od katerih največja sta pod hriboma Kaštel in Monte Ghiro.

Beneška utrdba na griču Kaštel je služila kot skladišče in opazovalnica. V podzemlju utrdbe pa so bili zaklonišče, skladišče streliva in zapor za ujetnike. Danes je na ogled podzemni tunel številka 12, ki je dolg približno 400 metrov, ima osrednjo dvorano, njegovi hodniki pa so široki od tri do šest in visoki okrog 2,5 metrov. V tunelu si lahko ogledate stalno razstavo, občasno pa se organizirajo razni dogodki.

Utrip mesta danes boste najbolje začutili, če se sprehodite še do mestnega središča. Poiščite t. i. Zlata vrata - slavolok, ki ga je približno 30 let p. n. š. postavila družina Sergijev. Slavolok je zgrajen v korintskem stilu, ob njem pa je prostor za kulturne prireditve.

Zlata vrata v Puli, foto: Špela Sila
Zlata vrata v Puli, foto: Špela Sila

Zlata vrata so tudi vhod v najbolj pestro ulico, kjer boste našli številne trgovinice, trg s kavarnami in gostilnami, pa še enega od ostankov iz rimskih časov - prikupni Avgustov tempelj.

PREBERITE ŠE -> V tem delu Istre je polno skritih plaž in več kot 300 odtisov dinozavrov

Arheološki park Vižula

Po približno dvajsetih minutah vožnje v smeri proti Medulinu boste prispeli do polotoka Vižula. Gre za miren kraj z bogato tisočletno zgodovino, kjer so uredili multimedijski arheološki park.

Arheološki park Vižula, foto: Špela Sila
Arheološki park Vižula, foto: Špela Sila

Arheološke sledi na površini 26 hektarjev segajo od neolitika do pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Vižula je najbolj poznana po antični vili, ki s svojimi impresivnimi dimenzijami, monumentalno arhitekturo, bogatimi okrasi, lepoto mozaikov in najžlahtnejšim marmorjem spada med najlepše, največje in najbolj luksuzne pomorske stanovanjske vile v obdobju Rimskega cesarstva na vzhodni obali Jadrana.

S pomočjo sodobne tehnologije lahko danes bolj kot kadarkoli prej dejansko vstopite v to antično vilo s pomočjo virtualnih očal, in to prav na mestu, kjer je nekoč stala ta impozantna stavba.

Arheološki park Vižula, foto: Vesna Levičnik
Arheološki park Vižula, foto: Vesna Levičnik

V sklopu arheološkega parka, ki so ga zasnovali z željo, da v njem uživajo tako odrasli kot tudi otroci, sta dva gostinska objekta, otroška igrišča in adrenalinski park. V nekdanjem kamnolomu so postavili oder za različne dogodke, obiščete lahko tudi šolo arheologije ali si ogledate antični vrt. Vse informacije so na voljo takoj pri vhodu na info točki.

Vodnjan in park Kažunov

Petnajst minut vožnje severno od Pule stoji mestece Vodnjan. Prikupno, majhno in pravi umetniški biser, saj so se pred kratkim v sklopu oživljanja mesta lotili poslikave fasad hiš v različnih tehnikah in stilih.

Mural v Vodnjanu, foto: Špela Sila
Mural v Vodnjanu, foto: Špela Sila

T. i. murali (več kot 40 jih boste našli na različnih lokacijah po mestu) so večinoma nastali med Boombarstick festivalom in Street art festivalom, ustvarili pa so jih priznani domači in tuji umetniki, ki so s tem Vodnjan umestili na svetovni umetniški zemljevid.

To malo istrsko mesto je znano tudi po mumijah svetnikov, ki jih hranijo v župnijski cerkvi sv. Blaža, ki ima najvišji zvonik v Istri (63 metrov). Sicer pa bi že mesto samo lahko razglasili kar za muzej, saj ga krasijo arhitekturno zanimive stavbe iz različnih obdobij. Najbolj izrazit slog je beneški.

Vodnjan, foto: Špela Sila
Vodnjan, foto: Špela Sila

Danes je Vodnjan bolj kot ne senca nekdaj brstečega mesta iz obdobja, ko je tu živelo še ogromno Italijanov. Zdaj si želijo domačini z različnimi aktivnostmi mesto znova obuditi; določene stavbe se prenavljajo, v mestu na glavnem trgu najdete tudi kavarnico, gostilno, ponašajo pa se tudi z najožjo ulico v Istri.

Najožja ulica v Vodnjanu, foto: Vesna Levičnik
Najožja ulica v Vodnjanu, foto: Vesna Levičnik

In še na dve stvari je vredno opozoriti, ko boste obiskali Vodnjan …

V neposredni bližini je park kažunov. Gre za majhne (običajno okrogle) kamnite hiške, ki jih sicer najdete po vsej Istri.

Kažuni pri Vodnjanu, foto: Špela Sila
Kažuni pri Vodnjanu, foto: Špela Sila

Večinoma so majhne, v nekaterih odrasel človek ne more stati pokonci, najdemo pa tudi večje (največji v Istri naj bi imel premer 4,5 metra, visok pa je več kot 4 metre).

Kažuni so del istrske krajine. Večino so jih zgradili v 19. stoletju, in sicer z namenom, da so kmetom in pastirjem služili za shrambo orodja in za zatočišče pred slabim vremenom.

Zanimiva je njihova gradnja, saj so jih gradili zgolj s kamenjem brez kakršnegakoli vezivnega materiala. Zidovi se dvigujejo na polkrožni osnovi, vsaka streha pa ima na vrhu svoj pinčuk - stožčasti kamniti okras.

Park kažunov je kraj, kjer se boste od blizu spoznali z istrsko tradicijo gradnje. Enkrat letno se tukaj organizira celo delavnica, kjer udeleženci gradijo zid okrog parka kažunov.

Druga postojanka, do katere se odpravite, ko boste v Vodnjanu, pa je domačija Medea, ki ima sicer svojo trgovinico tudi v centru Vodnjana. Znani so po pridelavi različnih vrst olivnega olja in vina.

Domačija Medea, foto: Špela Sila
Domačija Medea, foto: Špela Sila

PREBERITE ŠE -> Vodnjan: Vzdržujemo največjo vrednost pod soncem

Fažana in Brioni

Le deset minut vožnje od Vodnjana proti obali vas loči od Fažane. Gre za majhno istrsko naselje, ki je najbolj znano po tem, da je tu izhodiščno pristanišče za obisk slovitih Brionov.

Fažana, foto: Špela Sila
Fažana, foto: Špela Sila

Priporočamo vam sicer, da se najprej ustavite vsaj na jutranji kavici, preden odrinete z ladjico. Predvsem pa si velja zapomniti, da si vstopnico za obisk Brionov kupite na njihovi uradni spletni strani oziroma poslovalnici, saj pred pomolom na vas prežijo številni drugi ponudniki, ki oglašujejo, da z njimi obiščete Brione, a na ta način jih boste videli le od daleč, saj nimajo dovoljenja za pristanek na otoku.

Brionsko otočje (med 14 otoki je največji in najbolj prepoznaven Veliki Brion) je danes ena najatraktivnejših turističnih destinacij na Hrvaškem. Leta 1983 je bilo otočje razglašeno za narodni park, do pristanišča na Velikem Brionu pa prispete po 20 minutah vožnje po Fažanskem kanalu.

Iz pristanišča lahko nadaljujete otok raziskovati peš, s kolesom, električnim vozilom ali s turističnim vlakcem. Imejte pa v mislih, da boste potrebovali več ur, če bi si želeli ogledati vse znamenitosti peš, saj je otok ogromen.

Brioni so znani po blagi sredozemski klimi z veliko sonca in s precej vlage v zraku, kar omogoča bujno vegetacijo. Naseljeni so bili že v prazgodovini, o čemer pričajo številni arheološki ostanki iz različnih obdobij. Danes je del otočja zasajen s tropskimi rastlinami, ki obkrožajo posebej urejena sprehajališča, parke in drevorede.

Največkrat fotografiran kraj na Brionih je ta čudoviti drevored. Foto: Špela Sila
Največkrat fotografiran kraj na Brionih je ta čudoviti drevored. Foto: Špela Sila

Ko obiščeš Brione, ti je jasno, zakaj jih je Josip Broz - Tito tako oboževal, da je na otokih preživel od štiri do šest mesecev na leto. Tukaj je imel tudi svojo uradno rezidenco, v goste pa vabil številne tuje politike in diplomate, monarhe, filmske zvezde in druge javne osebnosti.

Nekdanji jugoslovanski predsednik je imel tukaj tudi živalski vrt, kjer so bivale številne eksotične živali, ki jih je dobil v dar od drugih državnikov. Najbolj eksotičen je bil Sony, največji indijski slon v Evropi, ki je bil težji od petih ton. Na Brione je prišel leta 1970 kot dvoletni mladič, Titu ga je podarila Indira Gandhi. S svojo družico Lanko, indijsko slonico je živel 40 let.

Lanka je danes še zadnja živeča od živali, ki so prišle kot darila Titu. Lahko ji pomahate, ko se zapeljete skozi park, pozdravili pa vas bodo tudi zebre, indijsko govedo, kamerunske koze, noji in nekatere domače živali, kot so istrska ovca pramenka, istrski in dalmatinski osel, koza, zagorski puran ter istrsko govedo.

Safari na Brionih, foto: Vesna Levičnik
Safari na Brionih, foto: Vesna Levičnik

Na otoku raste ena najstarejših oljk v Sredozemlju - stara je 1600 let in še vedno obrodi. Očarali vas bodo ostanki iz rimskih časov in ostanki bazilike sv. Marije iz 6. stoletja. Tik ob pristanišču je nekdanja čolnarna, v kateri si lahko ogledate razstavo, ki nagovarja k varovanju okolja. Le streljaj od pristanišča pa se bohoti Titov cadillac, ki je celo na voljo za najem.

Ostanki rimske vile na Brionih, foto: Špela Sila
Ostanki rimske vile na Brionih, foto: Špela Sila

Najstarejša oljka v Sredozemlju na Brionih, foto: Špela Sila
Najstarejša oljka v Sredozemlju na Brionih, foto: Špela Sila

Ostanki rimskega naselja na Brionih, foto: Špela Sila
Ostanki rimskega naselja na Brionih, foto: Špela Sila

Ostanki bazilike sv. Marije iz 6. stoletja na Brionih, foto: Špela Sila
Ostanki bazilike sv. Marije iz 6. stoletja na Brionih, foto: Špela Sila

Skratka, na Brionih je veliko za videti, hkrati pa poleg pestrosti ponudbe ne moremo mimo posebnega občutka miru, ki ga oddaja ta čarobni kraj. Čeprav otočje na leto obišče veliko turistov, je območje tako veliko, da še danes ostaja oaza miru. In upamo, da tako tudi ostane.

PREBERITE ŠE -> Brioni – mnogo več kot le (nekdanja) Titova rezidenca

Preberite še:

V prodaji