To so najlepša kopališča v bližini Ljubljane

V poletnem času, ko temperature ozračja poskočijo na 30 stopinj Celzija in več, ni prijetnejše osvežitve, kot je kopanje v vodi. Če živite v Ljubljani ali okolici, je lahko vožnja do morja, Bohinjskega ali Blejskega jezera precej zamudna, zato je dobro poznati bližnje lokacije, ki jih lahko obiščete tudi med tednom. Do naravnih kopališč, ki so predstavljena v nadaljevanju, boste iz slovenske prestolnice prispeli že v približno pol ure.

Podpeško jezero

Na južnem delu Ljubljanskega barja, v občini Brezovica v vasi Jezero, je Podpeško jezero, naravni biser, ki predstavlja priljubljeno izletniško točko. Jezero je sicer majhno – v premeru meri 130 metrov, uvrščamo pa ga med najgloblja slovenska jezera, saj je lijakaste oblike in na osrednjem, najglobljem delu doseže do 50 metrov globine.

Podpeško jezero napaja sedem okoliških kraških izvirov, medtem ko jezerska voda odteka pod zemljo skozi globok lijak, ki deluje kot ponor, in napaja 300 metrov oddaljeni Hruški potok, desni pritok Ljubljanice. Kopališče je urejeno na njegovi severni obali, voda pa v poletnih mesecih doseže temperaturo tudi do 25 stopinj Celzija. Jezero obdajajo travnate površine, ki so idealne za počitek, piknik, razposajene otroke in igre z žogo.

V neposredni bližini je restavracija s slovensko hrano. Okolica Podpeškega jezera ponuja številne možnosti za oglede in rekreacijo. Če si zaželite lahkotnega sprehoda, se lahko povzpnete do Cerkve sv. Ane (484 metrov), kar vam bo vzelo manj kot pol ure hoje. Z vrha se odpira čudovit razgled na Ljubljansko barje, osrednjeslovenska hribovja in Alpe. Tisti, ki jim bolj prija daljši pohod s planinskimi čevlji, se lahko od tod povzpnejo tudi na Krim (1107 metrov).

Jezero na Rakitni

Umetno jezero na Rakitni (na 797 metrih nadmorske višine) je nastalo z zajezitvijo potočka, ki sem priteče z južne strani planote. Jezero se razprostira na površini dveh hektarjev, v globino sega do 12 metrov, obdaja pa ga smrekov gozd. Rakitna je sicer znana po svoji blagodejni klimi, ki je posledica mešanja sredozemskih in alpskih zračnih tokov, vdihavanje tukajšnjega zraka pa je še posebej priporočljivo za pljučne bolnike.

Poleti je jezero med obiskovalci priljubljeno zaradi možnosti kopanja, supanja in ribolova. V njem so namreč krapi, amurji, ostriži in postrvi. V jezeru je sicer moč najti le preproste rastline, kot so alge, vsakih nekaj let pa se zaradi čiščenja voda izčrpa iz jezera. Ob jezeru je na voljo veliko makadamsko parkirišče, ki je vidno že s ceste, ki vodi do Rakitne.

V bližini jezera je hotel Rakitna, kjer je možno prenočiti in se okrepčati z dobro hrano. Okoli jezera se lahko tudi sprehodite, kar vam bo vzelo le nekaj minut. Na Rakitni je na ogled tudi replika rakiškega jambora, ki je že leta 1894 zaradi svoje dolžine 64 metrov vzbudil pozornost tudi v Trstu. Rakitna je sicer tudi izhodišče nekaterih sprehajalnih in pohodniških poti. Gozdna in arheološka učna pot na primer vodi do ostankov rimskega obrambnega stolpa in obrambnega obzidja iz 3. stoletja.

Iški vintgar

Slikovito sotesko Iški vintgar, po kateri teče reka Iška, zaznamujejo prodnate sipine, številni tolmuni in strmi skalnati bregovi, ki so jih v preteklosti izoblikovali močni tektonski prelomi. Na območju so na ogled geološke zanimivosti, kot so Skalni mož, Votli kamen in Stražar.

Skalni stražar je 10 metrov visoka skalna gmota, sestavljena iz dolomita in apnenca, prepredena s kalcitnimi žilami. Skalni mož je včasih veljal za mejnik štirih okrajev: ljubljanskega, laščanskega, cerkniškega in logaškega. Votli kamen se nahaja v strugi reke, oblikovala pa ga je voda, ki teče skozenj. Na območju lahko občudujemo tudi nekatere alpske rastline, kot so čvrst šaš, rododendron, dvocvetna vijolica, kranjski jeglič in kronice.

PREBERITE ŠE -> Iguasujski slapovi, mogočno čudo narave: Lepota in grozota v enem

Ob prihodu do Iškega vintgarja je možno parkirati na makadamskem parkirišču v neposredni bližini. Ves čas sprehoda po Iškem vintgarju mimo drvi voda, v kateri se je možno osvežiti. Struga je večinoma precej plitva, zato se lahko po njej sprehodimo, na nekaterih predelih pa so oblikovani tolmuni, kjer je možno tudi kopanje.

Treba je vedeti, da je voda sicer tudi v najtoplejših mesecih zelo hladna, zato daljše zadrževanje v njej ni priporočljivo. Prijetna svežina je prisotna tudi v okolici, zato je Iški vintgar kraj, kjer vam tudi v največji vročini ne bo preveč vroče.

Star maln pri Vrhniki

Star maln pri Vrhniki, priljubljena izletniška točka tako med domačini kot drugimi obiskovalci, je majhen zbiralnik vode, ki se nahaja v dolini potoka Bele.

Kraj so poimenovali po mlinu, ki je nekoč obratoval na tem koncu, o tem pa priča mlinsko kolo pod jezom. Zajezeni del potoka ponuja v poletnih dneh možnost za prijetno osvežitev v vodi. V neposredni bližini sta parkirišče in koča, kjer se je možno okrepčati s hrano.

PREBERITE ŠE -> To je eden naših najlepših biserov narave, do katerega se lahko povzpnete

Ob obisku Starega malna se je smiselno odpraviti še na krajši sprehod do Lintverna, izvira potoka Bela, kraškega sifona pod Jelovcem. Zanimivo ga je opazovati, medtem ko iz njega v presledkih dere vodo.

V bolj sušnih obdobjih leta lahko ta tudi popolnoma presahne. Lintvern je kot zanimiv naraven pojav znan že več kot 300 let, v svoji knjigi pa ga je opisal že Janez Vajkard Valvasor, ki je o njem povedal tudi to, da »bruha zmajeve mladiče«. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je imel s tem opisom verjetno v mislih človeške ribice, ki naj bi včasih bivale tukaj.

Od Lintverna je pot možno nadaljevati tudi do nekoliko bolj oddaljene Planine (do nje boste pešačili približno pol ure). Tam stoji 20 metrov visok razgledni stolp, s katerega pogled seže vse do Triglava in kamniških Alp, na jugu pa sta vidna Nanos in Snežnik.